How to Be a Man (2013)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA
Leto: 2013
Žanri: Komedija
Dolžina: 85',  Imdb
Režija: Chadd Harbold
Scenarij: Bryan Gaynor, Chadd Harbold, Gavin McInnes
Igrajo: Gavin McInnes, Liam Aiken, Megan Neuringer, Marisa Redanty, Helen Rogers

Prvi prizor: trideset in nekaj letni moški sedi pred prenosnikom in s spletno kamero poskuša posneti neke vrste navodila za svojega še nerojenega otroka. Nekakšen video vodnik, ki bo potomcu razložil, kako se spopasti z življenjem, kako ravnati v določenih situacijah in generalno, kako biti moški. Nato vstane in nam/njemu, recimo da nenamerno, pokaže penis. Recimo, da je penis-incident posledica njegove tehnološke nerazgledanosti. Njegovo ime je Mark McCarthy in ženska z nosečniškim trebuhom, ki med tem spi v spalnici, dejansko nosi njegovega otroka. Mark je nekoč delal kot komedijant, danes pa je svetovalec v oglaševalski agenciji. In zakaj Mark sploh snema video za nerojenega otroka? Zato ker ga je napadla smrtonosna bolezen in ga kmalu več ne bo zraven, da z nasveti pomaga odraščajočemu potomcu. Od tod ideja o snemanju dokumentarnega vodiča skozi življenje, ki bo zajel vse etape odraščanja, od prvih šolskih dni, do pubertete in prvih seksualnih izkušenj. In ker je Mark tehnološki teleban, za svoj projekt najame snemalca Bryana, 22-letnega sramežljivega fanta s kroničnim primanjkljajem samozavesti, ki v življenju še vedno ni izkusil praktično nič. Skopaj začneta večdnevno druženje in potepanje po mestu, med katerim bo Mark pred kamero demonstriral najrazličnejše spretnosti: vse od spopada z nasilneži na šolskem dvorišču, pa do pobiranja punc v barih in pravilnega uživanje alkohola in ostalih opojnih substanc. 

Kako biti moški mogoče na prvi pogled daje vtis tipične ameriške komedije, vendar se za fasado klasičnih komičnih trikov kot so šale o prdcih in seksu, vseeno skriva nekaj več od golega ponavljanja ustaljenih vzorcev. Ali drugače, pred nami je film, ki se sicer tematizira ideje, ki jih najdemo na repertoarju ameriške mainstream komedije, predvsem v filmih bratskega dvojca Farrelly in komedijantov zbranih okoli komičnega imperija Apatow, vendar je izkušnja gledanja bistveno drugačna. Recimo, da film mladega 29-letnega Američana Chadda Harbolda ni ravno kos celuloida, ki ga lahko gledaš skupaj z babico ali mlajšimi otroci. O tej komediji lahko primerjalno razmišljate tudi tako: v Farrelly/Apatow vesolju rečejo penis in se pogovarjajo o seksu, z besedami opisujejo potek seksualnega akta, spuščajo prdce, itd. V pričajočem primeru namesto besedičenja dobimo dejanja: glavni igralec nam dejansko pokaže svojo moškost, pobiranje punc v baru ima tudi seksualno dokaj nazorno nadaljevanje na stranišču, spuščanje prdcev pa nadomesti goreče branjenje same integritete šal, ki so tako ali drugače povezane s prdci. Film je obenem precej toleranten do uživanja drog (tudi trdih), a obenem zna vso to sporno vsebino na zabaven način zna postaviti v ne-počnite-tega-doma kontekst. Gonilna sila filma je nedvomno ko-scenarist in glavni igralec Gavin McInnes, pisatelj, igralec, stand-up komik (za pokušino lahko preverita njegov youtube prispevek) in eden izmed ustanoviteljev kanadskega Vice magazina, ki je zgodbo delno zgradil na avtobiografskih temeljih. Izkušnja je konceptualno precej podobna druženju z Larryjem Davidom in njegovo pogruntavščino Nikar tako živahno (Curb Your Enthusiasm, 2009-), a kot rečeno, z veliko večjo toleranco do seksa, droge in rokenrola. Po moji oceni je največja kvaliteta filma sposobnost, da se za fasado zabavne nespodobnosti in neumnosti postavi povsem kredibilen hibrid motivov krize srednjih let in dokončnega dozorevanja, ki v končnici ne izzvenijo absurdno in imajo neko svojo nenavadno, a še vedno razumljivo in sprejemljivo logiko. Poleg McInnes velja omeniti še prispevek njegovega wingmana Liama Aikena, ki dobro funkcionira kot glas razuma in protiutež McInnesovi norosti. (+3)

Ocena: