Unbroken (2014)

Slovenski naslov: Neuklonljiv
Država: ZDA
Leto: 2014 
Žanri: Biografija, Drama, Športni
Dolžina: 137' ,  Imdb
Režija: Angelina Jolie
Scenarij: William Nicholson, Joel in Ethan Coen, Richard LeGravenese
Igrajo: Jack O'Connell, Domhnall Gleeson, Takamasa Ishihara, Garrett Hedlund, Finn Wittrock, Jai Courtney, Alex Russell

Neuklonljiv je drugi režiserski poskus intergalaktične zvezdnice Angeline Jolie, ki po prvencu V deželi krvi in medu (In the Land of Blood and Honey, 2011) ostaja na podobnem tematskem področju. Še vedno jo zanimajo vojne zgodbe,  le da nas tokrat pelje  v čas druge svetovne vojne, največji delež zgodbe pa investira v izkušnjo ameriških vojnih ujetnikov v japonskih taboriščih. Med njimi je živel in preživel Louis Zamperini, prav poseben človek, ki je v življenju prestal in dosegel marsikaj. Zamperinijevo življenje je tako fascinantno, da bi o njem lahko posneli več filmov posvečenih različnim obdobjem njegovega življenja. Njegova izjemna biografska zgodba je najprej postal knjižna uspešnica Unbroken: A World War II Story of Survival, Resilience, and Redemption (2010), izpod peresa ameriške pisateljice Laure Hillenbrand, avtorice uspešnice Seabiscuit: An American Legend, po kateri je Gary Ross pred dvanajstimi leti posnel športno dramo Seabiscuit (7 nomonacij za oskarja). Zamperini je že dolgo nazaj pritegnil pozornost filmarjev, saj je eden večjih studiev že konec 50-ih let odkupil pravice za ekranizacijo njegove življenjske zgodbe, vendar je ideja realizirana šele dobrega pol stoletja kasneje, predvsem po zaslugi odličnih rezultatov, ki jih je dosegla knjižna verzija zgodbe. O življenju takšnega protagonista bi kot rečeno lahko posneli več filmov, zato tudi film Angeline Jolie deluje kot dva, morda celo tri filma, z enakim glavnim protagonistom.

Neuklonljiv lahko razdelimo na tri dele, ki si sledijo kronološko. Najprej je tu junakovo otroštvo in športna kariera, ki z nastopom na poletnih olimpijskih igrah v Berlinu leta 1936 postreže s prvim vrhuncem. V osrednjem delu je v središču 47 dni trajajoči boj za preživetje v rešilnem čolnu, v katerem se Zamperini znajde v družbi dveh soborcev, ko njihovo letalo strmoglavi v Pacifik. Tretji, najdaljši del filma je posvečen Louisovem življenju v japonskem ujetništvu, saj je nesrečnik imel nesrečo v sreči, da ga iz rešilnega čolna potegne sovražnik in ga nato pošljejo naravnost v taborišče. Skoraj neverjetno je, da se je vse to zgodilo enemu samemu človeku in že zaradi nevsakdanjosti zgodbe je bilo skoraj nemogoče posneti nezanimiv film o Zamperiniju. Sploh ko okoli sebe zbereš sanjsko ekipo, v kateri poleg scenaristične pomoči bratov Coen imaš Rogerja Deakinsa, direktorja fotografije, ki je pomagal ustvariti toliko izjemnih filmov (večino najvidnejših filmov bratov Coen, Čudoviti um Rona Howarda, Kaznilnico odrešitve Franka Darabonata…). Glasbo je prispeval oskarjevec Alexandre Desplat, še eno ime z izjemno bogato in uspešno kariero, film pa sta montirala William Goldenberg in Tim Squyres, prav tako težkokategornika v svojem poslu. Očitno je, da je Neuklonljiv  narejen z visokimi ambicijami, a dejstvo, da je na koncu, kljub all-star zasedbi prejel tri oskarjevske nominacije v tehničnih kategorijah dovolj zgovorno namiguje, da je najšibkejši član zasedbe prav režiserka, ki ni znala adekvatno izkoristiti takšno koncentracijo kvalitete za in pred kamero. Končni izdelek iz vseh teh razlogov v seštevku ni slab film, saj nam ponuja fascinantno zgodbo v vizualno privlačni formi in interpretaciji dobro selekcionirane, všečne igralske zasedbe. Neizkoriščenost stranskih igralcev je nekako pričakovana, ampak  človek bi vseeno pričakoval več karakterne globine vsaj pri glavnemu protagonistu, saj O'Connell nedvomno ima potencial za razvoj lika v vseh potrebnih smereh. Toda Angelina se je od začetka do konca, kot pijanec plota, držala zamisli, da njen junak mora biti junak za vsako ceno in vsaki situaciji. Filmi, ki slavijo moč človeškega duha pogosto kažejo tendenco enodimenzionalnega portretiranja junakov in tudi pričujoča stvaritev se ujame v to past.  Z režiserkinim potenciranjem pokončne drže in herojstva  glavnega junaka O'Connelliju ostane bore malo prostora za karakterni razvoj lika, ki na koncu izzveni sterilno. Malo v šali in malo zares bi rekel,  da še android Bishop Lanca Henriksena deluje bolj človeško. Na koncu, ob vseh teh ne-verjetnih podvigih glavnega akterja  tolikšnega odmerka ne-verjetnosti preprosto nisem mogel kupiti. In v trenutkih ko japonski mučitelj naposled pade na kolena in neuklonljivemu prizna zmago, se tudi film najbolj očitno približa porazu.  

Ocena: