My Sweet Pepper Land (2013)

Slovenski naslov: -
Država: Irak, Nemčija, Francija
Leto: 2013
Žanri: Drama
Dolžina: 100' ,  Imdb 
Režija: Hiner Saleem
Scenarij: Hiner Saleem, Antoine Lacomblez
Igrajo: Golshifteh Farahani, Korkmaz Arslan, Suat Usta, Mir Murad Bedirxan, Feyyaz Duman, Tarik Akreyi, Veronique Wuethrich

Iraško-francosko-nemška produkcija My Sweet Pepper Land je deveti film v Franciji živečega iraškega Kurda Hunerja Saleema, ki v svojih delih praviloma tematizira problematiko in življenja pripadnikov svojega nesrečnega ljudstva. Saleem je zgodbo tokrat postavil v iraški del Kurdistana, v vas na tromeji med Turčijo, Irakom in Iranom. To je kraj na katerem bo služboval Baran, bivši kurdski oficir, ki je po umiritvi razmer v Iraku in visoki stopnji avtonomije, ki si jo je po padcu režima Sadama Huseina priborila kurdska manjšina, sprejel položaj komandirja policije v majhnem mestu na severu. V vasi službuje tudi mlada učiteljica Govend, trn v peti lokalnih tradicionalistov, ki se sooča s konstantnim šikaniranjem in grožnjami. Območje je nemirno,  saj se boj kurdskih upornikov proti turški vojski onstran meje še vedno nadaljuje, medtem ko na tako občutljivi geostrateški točki marsikaj poteka mimo uradnih procedur in protokolov. Buran hitro spozna, da so njegovi predhodniki morali plesati po željah Aziz Age, vodje lokalnega, do zob oboroženega klana, ki vodi dobro utečeno tihotapsko verigo. Imamo torej obmejno mestece, konje, kot glavna transportno-prevozna sredstva in novega šerifa s klobukom in ledeno hladnim pogledom, ki se namerava samooklicanemu vladarju vasi postaviti po robu, kar pomeni, da so vsi predpogoji za klasičen vestern izpolnjeni. 

Saleem bi film težko odprl bolje: uvodna sekvenca, ki prikazuje izvršitev prve smrtne kazni v mladi demokratični državi, me je nasmejala, kot malokakšna komedija v zadnjem obdobju. S postavitvijo tega prvega prizora in mizanscenskimi rešitvami je ustvarjeno prizorišče, ki bi ga zlahka zamenjali za kakšno mehiško mestece. Close-up posnetki protagonistov so v nadaljevanju še bolj utrjevali občutek, da gledam dobro artikuliran poklon vesternom Sergia Leoneja, svojo vlogo pa so odigrale tudi naravne lepote Kurdistana, ki jih je snemalec Pascal Auffray lepo vkomponiral v posamezne prizore. Vestern filing je okrepljen s celo galerijo avtentičnih negativcev na čelu z Aziz Ago in njihovim nasprotjem, pokončnim šerifom v odlični interpretaciji karizmatičnega nemško-turškega igralca Korkmaza Arslana. Prispevek čudovite Golshifteh Farahani (About Elly, The Patience Stone) ni omejen zgolj na stereotipen prikaz damice v težavah, ki potrebuje pomoč močnega moškega. Dogajanje okoli njenega lika na srečo ni zreducirano na romantični dodatek k zgodbi; v navezi s podzgodbo o skupini upornic, ki se na drugi strani meje bori proti Turkom, Seleem kritično prevprašuje vprašanje diskriminacije nežnejšega spola v Kurdistanu. Zanemarljiva ni niti informativna vrednost filma, saj nam zgodba pomaga razumeti zapleten položaj v tem delu sveta. Predvidljivost zgodbe po moji oceni najbolj limitira končni domet filma, ki bi ob izvirnejši zgodbi in nekoliko boljši utemeljitvi motivacije osrednjih likov, lahko pustil še boljši vtis.  

Ocena: