Deutschland 83 (2015– )

Slovenski naslov: -
Država: Nemčija
Leto: 2015
Žanri: Drama, Triler
Dolžina: 8x 45' ,  Imdb
Režija: Edward Berger, Samira Radsi
Scenarij: Anna Winger, Joerg Winger
Igrajo: Jonas Nay, Maria Schrader, Sonja Gerhardt, Ulrich Noethen, Ludwig Trepte, Sylvester Groth, Alexander Beyer

V iskanju novih zanimivih tv produkcij sem z velikim apetitom pograbil Deutschland 83, najodmevnejši nemški tv projekt letošnjega leta. Kakovostna in številčna nadvlada angleško govorečih produkcij v tem tv segmentu je nemški seriji dajala neko posebno draž, dodatna spodbuda so gotovo bili tudi pozitivni kritiški odzivi. Serija je plod ameriško-nemškega znanja: projekt sta v produkcijsko-distribucijskem smislu podprla ameriški SundanceTV in nemški RTL, po podobnem receptu pa sta si avtorstvo razdelila ameriško nemška zakonca, v Berlinu živeča ameriška pisateljica Anna Winger in nemški televizijski producent Joerg Winger.

Serijo sestavlja osem 45 minutnih epizod, ki nas popeljejo v čas hladne vojne, ko je v Berlinu še vedno stal Berlinski zid, vojaške aktivnosti na obeh straneh železne zavese pa so bile ključne zadolžitve obveščevalnih služb obeh Nemčij. Najvidnejši igralec v tej nemško-nemški tekmi pod ameriško-ruskim sponzorstvom je Martin Rauch, 24-letni vzhodnonemški vojak enote, ki nadzira mejo z Zahodno Nemčijo. Martin je povsem običajen vojak v resni zvezi z dolgoletno punco Annet, s katero planira skupno prihodnost, ne vedoč, kako zelo se bo njegovo življenje spremenilo v naslednjih nekaj mesecih. Njegovi vpletenosti v zahodno-vzhodne špijonske igre je botrovalo več naključij. Prvo in najpomembnejše je nedvomno to, da je njegova teta (mamina sestra) vzhodnonemški kulturni ataše na ambasadi v Zahodni Nemčiji, kar je samo krinka za njeno obveščevalno dejavnost na Zahodu. Pomagalo je tudi, da je Martin dokaj podoben mlademu oficirju zahodnonemške vojske, ki bo kmalu prevzel mesto v enoti, ki tesno sodeluje z Američani pri planiranju in izvajanju operacij pod okriljem zveze NATO. Zanemarljivo ni nit dejstvo, da njegova mati nujno potrebuje novo ledvico, pri reševanju problema pa lahko veliko pomaga »partijska direktiva.« Mladenič se je sicer močno upiral, a je nato na sestanku z ljudmi in Stasija spil kozarec vina in se naslednje jutro zbudil v zahodnonemški prestolnici Bonn. Tako je Martin Rauch postal Moritz Stamm, vzhodnonemški vohun, čigar glavna naloga je razkritje strategije zveze NATO ob morebitni uporabi jedrskega orožja. 

Svet  se je nuklearni vojni najbolj približal v času kubanske krize, na začetku 60-ih let prejšnjega stoletja in čeprav so se napetosti pojavljale tudi kasneje, možnost jedrske vojne je visela v zraku vse do padca železne zavese. Ta grožnja je verjetno bila še toliko bolj izražena ob razmejitveni črti med zahodnim in vzhodnim blokom in Nemčija leta '83 gotovo sodi med zanimivejše igrane tv projekte, ki obravnavajo splošno vzdušje in življenje tik ob železni zavesi. Serija je že od uvodne epizode pospremljena z velikimi simpatijami tujih medijev in na krilih tega optimizma sem o seriji začel razmišljati kot o nekakšni televizijski različici Življenja drugih (Das Leben der Anderen, Florian Henckel von Donnersmarck, 2006), vendar je že po prvih epizodah postalo očitno, da se med omenjeno filmsko mojstrovino in naslovno serijo lahko povleče le nekaj grobih vzporednic. O kakšnem globljem karakternem pretresanju likov, ki so tako ali drugače vpleteni v delovanje tajnih služb, tu na žalost ne moremo govoriti. Serija niti ne poskuša iskati neke globlje resnice in ujeti občutja na nivoju posameznika; svoje napore raje preusmeri v kreiranje dinamičnega trilerja, ki v zgodovinskem kontekstu najde predvsem dobrodošel pripomoček za graditev suspenza. Mislim, da je eden ključnih adutov serije zares odlična rekonstrukcija zgodovinskega obdobja na začetku 80-ih let: produkcijski dizajn, uporabljeni rekviziti, izseki iz televizijskih poročil, kostumografija, glasba…, vsi ti elementi so pomembni koščki izjemno avtentičnega mozaika. O dodelanosti tega segmenta mogoče najbolj priča podatek, da je ekipa prizore, ki prikazujejo dogajanje v uradih vzhodnonemške obveščevalne službe posnela v resnični stavbi Stasija, ki danes v Berlinu preurejena v muzej. Serija se lahko pohvali s simpatičnim glavnim protagonistom (upodobil ga je 24-letni nemški igralec Jonas Nay) in dobrim skupinskim nastopom celotne igralske zasedbe, na svoj račun bodo prišli tudi ljubitelji zimzelenih glasbenih uspešnic 80-ih let. Nemčija '83 je obrtno suveren izdelek in zaradi vseh dobrih lastnosti je prava škoda, da številne kvalitetne postavke niso podkrepljene z boljšim in izvirnejšim scenarijem. Zakonca Winger zgodbo zapolnita s poštenim odmerkom klišejev in malo verjetnih zapletov, ki jih v izogib spojlanja vsebine tu ne bom našteval. Konstatiral bom le, da se je glavni junak prehitro zaljubljal in »odljubljal,« punce so prehitro padale v njegov objem, naključij in nepričakovanih povezav je bilo preveč, varnostni mehanizmi in protokoli pa so bili preveč ohlapni, da gledalec vsega skupaj ne bi postavil pod velik vprašaj. Na koncu z videnim nisem razočaran, a kljub temu menim, da bi se čas investiran v to nemško uspešnico dalo tudi bolje porabiti.  

Ocena: