Dheepan (2015)

Slovenski naslov: Dheepan
Država: Francija
Leto: 2015 
Žanri: Krimi, Drama
Dolžina: 109' ,  Imdb 
Režija: Jacques Audiard
Scenarij: Jacques Audiard, Thomas Bidegain, Noé Debré
Igrajo: Jesuthasan Antonythasan, Kalieaswari Srinivasan, Claudine Vinasithamby, Vincent Rottiers, Faouzi Bensaïdi, Marc Zinga

Državljanska vojna na Šrilanki se bliža koncu, vladne sile bodo vsak čas dokončno porazile uporniške tamilske tigre. Tamilci so izgubili boj za neodvisnost, veliko  pripadnikov te največje etnične manjšine želi zapustiti domovino in srečo poiskati drugje, predvsem v Evropi. Begunska taborišča so polna vojnih sirot, ovdovelih žensk in bivših pripadnikov tamilskih tigrov, ki pod lažno identiteto poskušajo zapustiti državo. Na letalu za Evropo sedež veliko lažje dobijo družine, zato nekateri prevzemajo lažne identitete in se združujejo v lažne družine. 

Med njimi je tudi Sivadhasan (Antonythasan Jesuthasan), ki prevzame identiteto mrtvega soborca Dheepana. Poveže se z Yalini, ki v taborišču najde osirotelo deklico, ki je pripravljena igrati njuno hčerko in navidezna družina je ustvarjena. Ne mine veliko in vsi skupaj že sedijo na letalu, ki begunce pelje v Francijo. Po prihodu v Evropo »družina« konča v prehodnem domu za azilante, po uspešno zaključeni sprejemni proceduri in odobritvi bivanja v Franciji napoči čas za integracijo v novo okolje.  Preselijo se v blokovsko naselje v predmestju, kjer Dheepan prevzame delo hišnika. Integracija na prvi pogled poteka odlično, a že po nekaj urah v novem okolju je jasno, da je »družina« končala v zanikrnem predmestnem getu, v katerem življenja prebivalcev krojijo mamilarske tolpe.

Najodmevnejši film Jacquesa Audiarda  je čistokrvna mafijska drama Prerok (Un prophète, 2009), v njegovem ustvarjalnem opusa pa najdemo še več zanimivih naslovov,  v katerih Francoz na zanimiv način meša kriminalko z drugimi žanri. Omeniti velja predvsem dramo Ko je zastalo moje srce (De battre mon coeur s'est arrêté, 2005), zgodbo o kriminalcu, ki se poskuša uveljaviti kot pianist in  krimi romanco Read My Lips (Sur mes lèvres, 2001), v kateri sta Vincent Cassel in Emmanuelle Devos ljubimca in neobičajna roparska partnerja.

S prakso prepletanja različnih žanrov Francoz nadaljuje tudi v pričujočem primeru. Dheepan nam v embalaži drame o zagatah emigrantov prinaša zgodbo o zbliževanju treh neznancev, ki po spletu okoliščin postanejo začasna družina. »Hčerka« v čustveno otopelem glavnem junaka počasi prebuja zaščitniški starševski gen in občutek odgovornosti, njuna interakcija je iz dneva v dan toplejša in iskrenejša. Čeprav Dheepan in njegova »papirnata žena« ves čas ohranjata distanco in se poskušata držati formalnega dogovora, igranje vlog zakoncev v obeh počasi prebuja občutke bližine in naklonjenosti. V rokah manj izkušenega avtorja bi iz podobne materije hitro dobili osladno melodramo, toda Audiard  s spremembo fokusa in okoliščin ne dovoli, da bi film zdrsnil v sentimentalnost.

Razvoj romantičnega zapleta ves čas zavira Yalinino nezadovoljstvo z življenjem v Franciji in grožnja z odhodom v Anglijo, kjer živijo njeni sorodniki. Spoznanje, da se bo iluzija o srečni družinici razblinila v trenutku, ko jim oblasti podelijo ustrezna bivalna dovoljenja, ohranja občutek krhkosti trenutnega stanja. Čutimo, da bi takšen scenarij bolj prizadel Dheepana, ki se je navezal na svojo navidezno družinico. Nato v getu pride do streljanja, krogle začnejo švigati na vse strani in to je dogodek, ko sodu izbije dno. Yalini želi pobegniti v Anglijo, kar Dheepana motivira, da se vmeša v spopad med tolpama. Audiard tako ustvari klimo podobno tisti v Slamnatih psih (Straw Dogs, 1971, Sam Peckinpah), a z eno razliko: njegov glavni protagonist je veliko nevarnejši in sposobnejši, kot se to na prvi pogled zdi. Film je zdaj že globoko na ozemlju klasične kriminalke, Audiard  pa nas z zares impresivno akcijsko sekvenco spomni, kako mojstrsko obvlada režijo tovrstnih prizorov. Film s svojo kriminalno komponento izpostavi rak rano francoske družbe: položaj v urbanih predmestjih, teh sodobnih getih, v katerih razredne (in vse druge) razlike najbolj pridejo do izraza. Nezainteresiranost policije za dogajanje v predmestjih je zgolj tista najbolj očitna postavka, s pomočjo katere film vzpostavlja svojo družbenokritično noto. Dheepan se dokaj spretno sprehaja med žanri in obenem prevprašuje več pomembnih vprašanj. A morda je prav to glavni razlog, da film ne učinkuje tako močno kot bi moral in se na nek način izgubi v širini številnih motivov in vprašanj.   

Ocena: