Youth (2015)

Slovenski naslov: Mladost
Država: Italija, Francija, Švica
Leto: 2015
Žanri: Drama
Dolžina: 124',  Imdb
Režija: Paolo Sorrentino
Scenarij: Paolo Sorrentino
Igrajo: Michael Caine, Harvey Keitel, Rachel Weisz, Paul Dano, Jane Fonda, Mark Kozelek, Robert Seethaler, Alex MacQueen, Luna Mijović, Tom Lipinski, Chloe Pirrie

Paolo Sorrentino se je z Neskončno lepoto povzpel na filmski Olimp (oskar, bafta, zlati globus…). Neapeljčan se je že pred tem velikim uspehom preizkusil na mednarodni sceni, s filmom v angleškem jeziku. This Must Be the Place s Seanom Pennom v vlogi ostarelega rock zvezdnika ni pritegnil širokih množic in pozornosti, ki bi jo glede na kvaliteto zaslužil (film sem uvrstil na mojo lestvico Najboljših 25), a že v tem prvem poskusu je Sorrentino dokazal, da ustvarjanje v angleškem jeziku zanj ni prav nobena ovira.

Mladost je njegov drugi film v angleščini, v katerem »standardnega« Tonija Servilla zamenjata kar dva izjemna igralska kalibra. Michael Caine je upokojeni skladatelj klasične glasbe Fred Ballinger, Harvey Keitel pa igra njegovega starega prijatelja in slavnega filmarja Micka Boyla, ki s skupino scenarističnih sodelavcev ustvarja scenarij za svoj novi film, ko bo, kot sam pravi, njegova filmska oporoka. Vsi skupaj se nahajajo v ekskluzivnem letovišču na idilični lokaciji v švicarskih Alpah,  kjer oddih, inspiracijo in mir iščejo slavni obrazi iz različnih sfer družbenega življenja. Tu je igralec (Paul Dano), ki se pripravlja na novo zahtevno vlogo, legendarni nogometni zvezdnik, ki mu nagaja prekomerna teža, aristokratska zakonca, ki se nikoli ne pogovarjata, na nekajdnevni oddih tja kmalu pride tudi aktualna Miss Universe. Sorrentino največ prostora nameni prijateljstvu med Fredom in Mickom, njunim sprehodom skozi čudovito naravo in njunih pogovorih, v katerih stara prijatelja obujata spomine na mladost. Mick je še vedno ambiciozen in produktiven, Fred pa je njegovo pravo nasprotje, saj ga v vrnitev na oder ne more prepričati niti posebni odposlanec britanske kraljice, ki bi želela še enkrat v živo videti in poslušati velikega skladatelja. In med tem ko Mick vneto dela na scenariju, Fred ima veliko časa za druženje s hčerko (ta je obenem tudi njegova asistentka), s katero mu v preteklosti zaradi obsedenosti z glasbo, ni uspelo zgraditi pravega odnosa.

Mladost najbolj enostavno opišemo kot film o minevanju časa. Iz človeške perspektive, seveda. Načini, na katere se soočamo z lastno minljivostjo so različni, odvisni od značaja vsakega posameznika, ki je pomemben »regulator« našega odnosa z drugimi ljudmi: družino, prijatelji, znanci… Skozi značaje dveh osrednjih likov nam Sorrentino predstavi dva različna modela staranja. Fred se je sprijaznil z minljivostjo in potegnil črto pod profesionalno kariero, njegov edini interes je bližina ljudi, ki mu nekaj pomenijo. Na drugi strani imamo Micka in njegovo vnemo pri ustvarjanju naslednjega velikega projekta; torej človeka, ki se ne more sprijazniti s tem, da se vsaka zgodba enkrat konča (od tod najbrž težave s pisanjem konca za njegovo monumentalno delo v nastanku). Morda so ravno ta nasprotja ključ njune kompatibilnosti iz katere se je razvilo dolgoletno prijateljstvo. Film iz motiva prijateljstva gladko prestopa v sfero ljubezni in ljubezenskega hrepenenja (nenazadnje tudi prijateljstvo lahko doživljamo kot posebno obliko ljubezni), širok čustveni spekter pa lepo zaokroži s starševsko ljubeznijo do potomcev in obratno. Odnos umetnika z najbližjimi (ženo, otroci) je na račun njegove umetniške vneme pogosto problematičen in zdi se, da Sorrentino iz perspektive ustvarjalca poskuša dognati, kakšna je cena (umetnosti), ki jo plačujejo avtorji in njihove družine. Mladost je kljub idejni širini preprost film, ki od gledalca ne zahteva pretiranega intelektualnega naprezanja. Rezultat režiserjevega vnovičnega sodelovanja s snemalcem Lucom Bigazzijem je še ena vizualna bravura in če k temu prištejemo še izjemen nastop dveh igralskih veteranov, ter prispevek ostanka zanimivo selekcionirane igralske ekipe, dobimo enega najbolj kompletnih filmov iztekajočega se leta. Sorrentino je z Mladostjo še dodatno učvrstil status enega najpomembnejših evropskih režiserjev današnjice in se promoviral v avtorja, ki bo tudi v prihodnje z vsakim novim filmom sprožal »valovanje« med filmskimi navdušenci.  

Ocena: