Slovenski naslov: Ni prostora za moške
Država: Kanada
Leto: 2015
Žanri: Komedija, Drama, ZF
Dolžina: 80' , Imdb
Režija: Mark Sawers
Scenarij: Mark Sawers
Igrajo: Kristine Cofsky, Patrick Gilmore, Rekha Sharma, Tara Pratt, Cameron McDonald, Ali Skovbye, Victoria Bidewell
Kako bi se počutil moški, ki bi po nekem čudnem scenariju (p)ostal eden izmed zadnjih reproduktivno sposobnih moških na svetu, v katerem 99 % populacije predstavljajo ženske? Ne dvomim, da bi se našlo kar nekaj »pravih junakov,« ki bi kar tako, na prvo žogo, sprejeli takšno razmerje moči, zaslepljeni z lastno pomembnostjo in enormnim številom potencialnih partnerk. Kanadčan Mark Sawers je v formo lažnega dokumentarca zapakirano komedijo zgradil na podobni ideji, a z eno pomembno razliko. V njegovem, recimo temu, alternativnem svetu, se je število moških zmanjševalo postopoma, saj so ženske rojevale vedno več deklic, število fantkov je konstantno upadalo in v nekem trenutku se je rodil zadnji moški potomec.
Ta fantek je danes 37-letni Andrew Myers, ki kot hišni pomočnik dela pri zakoncema Terri in Iris. V hiši polni odraščajočih deklet dela nikoli ne zmanjka, toda Andrew se ne pritožuje. Z veseljem opravlja svoje naloge, saj je tako lahko ves čas v bližini Iris, ki se počasi ogreva zanj. Obojestranska naklonjenost se počasi razvija v ljubezen, kar v našem svetu ne bi bilo nič nenavadnega. A v tej alternativni resničnosti sta v zakonski zvezi lahko le dve ženski, reprodukcija poteka aseksualno, seks in samozadovoljevanja pa so prepovedani z zakonom.
Ni prostora za moške podpisuje kanadski režiser in scenarist Mark Sawers (gre za njegov drugi celovečerec), ki je za svoj kratki film Shoes Off! Iz leta 1998 prejel nagrado na Mednarodnem tednu kritike v Cannesu, celovečerni prvenec Camera Shy (2012) pa je odmeval predvsem v njegovi domovini.
Kanadčan je svojo drugo dolgometražo zgradil na eni sami vznemirljivi ideji. Ideji o svetu, katerem vladajo ženske, moški pa so se znašli na robu izumrtja. Pri tovrstnih projektih je najbolj pomembna sposobnost avtorja, da iz ene same zabavne predpostavke razvije zgodbo in na njej zgradi celovečerni film. Filmska zgodovina beleži veliko idejno zanimivih filmov, v katerih avtorji dobro osnovno premiso niso znali ustrezno nadgraditi in jo na zanimiv način predstaviti gledalcu. Naslovno satiro uvrščam med uspešnejše poskuse v tem segmentu, med ostalim tudi zato, ker avtor pametno oceni, da je takšno zgodbo najbolje povedati v formi lažnega dokumentarca. Opazovanje govorečih glav, ki naravnost v kamero izražajo svoja mnenja in občutke, ima izrazito pozitiven vpliv na komični moment zgodbe.
Film dopadljivo rekonstruira preteklost, nam pokaže alternativno zgodovino z ženskami v vodilnih vlogah, preko številnih domiselnih situacij in informacij pa kreira hudomušno skico razmerij med spoloma v tej alternativni realnosti. Tu so še znanstvene utemeljitve evolucijske smeri, v kateri mati narava pošlje človeški rod, cerkveni odzivi na brezmadežna spočetja, ukinitev vesoljskega programa in še in še. Vse te bombončke je najbolje odkriti iz prve roke, z lastnimi čutili, zato se v detajle ne bom spuščal. Ni prostora za moške je predvsem lahkotna komedija, od katere ne smemo pričakovati sporočilne globine in podobnih reči, zato pa ne bi imel nič proti, če bi se Sawers odločil za nekoliko drznejši in provokativnejši pristop. Njegov recept deluje zelo dobro v prvi polovici filma, nakar stvari v drugem delu na račun ponavljanja vzorcev počasi postajajo manj zanimive in bolj predvidljive. Kljub temu govorimo o filmu, ki je odlična priložnost za izboljšanje razpoloženja in to je vrednost, ki jo nikakor ne smemo zanemariti.
Ocena:
Ni komentarjev:
Objavite komentar