 |
| Antonio de la Torre and Luis Zahera in El reino (2018), Foto: Imdb |
Slo naslov: -
Drugi naslovi: The Realm, The Candidate
Država: Španija, Francija
Jezik: španščina
Leto: 2018
Dolžina: 132', Imdb
Žanri: drama, triler
Režija: Rodrigo Sorogoyen
Scenarij: Rodrigo Sorogoyen, Isabel Pena
Igrajo: Antonio de la Torre, Monica Lopez, Jose Maria Pou, Nacho Fresneda, Ana Wagener, Barbara Lennie, Luis Zahera, Francisco Reyes, Maria de Nati
Korupcija in pokvarjeni politiki gredo skupaj kot meso na žaru in pivo. Gre za dobro utečeno shemo po kateri funkcionira z najboljšimi olji mazana mašinerija, ki neodvisno od selekcije koleščkov nikoli ne zataji. Ne glede na občasne spremembe sprožene z demokratičnimi volitvami, po katerih prihaja do zamenjav posameznih koleščkov, ali celih garnitur znotraj aparata, novi deli hitro najdejo svoje mesto in poganjajo shemo naprej. Vera volivcev, da garnitura na oblasti svoje dolžnosti opravlja zgolj zaradi domoljubja in zneskov prikazanih na njihovih plačilnih listah, je za nekaj časa ponovno vzpostavljena. Vsaj do novega škandala, ko bo prišel čas, da se iz zaboja ponovno odstrani eno ali več gnilih jabolk.
Podobno zgodbo s svojim najnovejšim filmom pripoveduje talentirani, 37-letni španski režiser in scenarist Rodrigo Sorogoyen. Po odličnem May God Forgive Us (Que Dios nos perdone, 2016) je Sorogoyen znova združil moči z Antoniom de la Torrejem, enim izmed najboljših evropskih igralcev ta hip. De la Torre igra vzhajajočo politično zvezdo Manuela Lopeza, ki je na dobri poti, da postane predsednik regionalnega ogranka stranke na oblasti. Ko v javnost pride posnetek, ki razkriva nečedne posle enega izmed njegovih sodelavcev se zdi, da Manuelova pozicija ni ogrožena. Toda afera dobiva vedno večje razsežnosti in stranka potrebuje človeka na dovolj visoki poziciji v strankarski hierarhiji, ki bo prevzel vlogo grešnega kozla. Nekoga, ki bo zaustavil efekt snežne kepe, ki mora biti ustavljena, še preden postane neobvladljiva grmada nečednosti, ki bo odnesla vse vpletene. In ta nekdo je prav Manuel, ki vendarle ni pripravljen pasti za moštvo, za katerega je igral svojo celotno politično kariero.
Sorogoyen mojstrsko začrta Manuelovo pot od pokvarjenega politika, do žvižgača pripravljenega potunkati vse in vsakogar, da bi rešil svojo kožo. Politični trilerji so pogosto suhoparni, razvlečeni in dolgočasni, toda dobitnik 7 goj (najpomembnejših španskih filmskih nagrad), je narejen iz drugačnega testa. Rodrigo Sorogoyen nas v napetem dramaturškem loku pelje skozi zgodbo vse do samega konca, v katerem nas briljantno postavi na realna tla in spomni, da so simpatije, ki smo jih nekje na tej poti morda začutili do posameznika v boju s koruptivno pošastjo, v esenci, zgrešene.
Zgodbi mestoma morda manjka nekaj jasnosti, saj se določenih detajlov nekajkrat ne da povsem jasno vstaviti v večjo sliko v nastanku, vendar to ne zamegli pogleda na celoto in razumevanja bistva zgodbe. Sorogoyen zgodbo odlično krmari med številnimi liki in mojstrsko vzdržuje napetost, ki me je priklenila na sedež s kulminacijo v nočnem avtomobilskem pregonu, v katerem se materializirajo strahovi glavnega protagonista, ponovno odličnega De la Torreja. Šov mu kljub temu ukrade izjemni Luis Zahera, s korumpiranimi politiki povezani gospodarstvenik, ko v nekajminutnem prizoru z De la Torrejem jezno ugotavlja, kakšno igro so mu naštimali t.i. prijatelji in kompanjoni v nečednih nepremičninskih poslih. El reino je izvrsten politični triler, v katerem refleksijo resničnosti lahko prepoznajo gledalci na malodane vseh zemljepisnih širinah in dolžinah. Rodrigo Sorogoyen je to resničnost izvrstno rekonstruiral v svojem šele drugem samostojnem celovečercu (pred tem je so-režiral še dva filma), po katerem se bo navdušenje marsikakšnega filmskega navdušenca mešalo z zaskrbljenostjo nad krvno sliko sodobne družbe, ki jo ta ponuja.
Ocena
Ni komentarjev:
Objavite komentar