Marlina si Pembunuh dalam Empat Babak (2017)

aka Marlina the Murderer in Four Acts 

Marsha Timothy in Marlina the Murderer in Four Acts, Photo: Eriekn Juragan

Slo naslov: -

Drugi naslovi: Marlina the Murderer in Four Acts 

Država: Indonezija, Francija

Jezik: indonezijščina

Leto: 2017

Dolžina: 93' ,  Imdb

Žanri: drama, triler

Režija: Mouly Surya

Scenarij: Mouly Surya, Rama Adi, Garin Nugroho

Igrajo: Marsha Timothy, Egi Fedly, Yoga Pratama, Dea Panendra, Haydar Salishz

Marlina the Murderer in Four Acts je špageti vestern, posnet na redko poseljenih območjih čudovitega otoka Sumbu na vzhodu Indonezije. Tretji celovečerec 38-letne indonezijske režiserke Mouly Surya, premierno predvajan v sklopu sekcije Štirinajst dni režiserjev v Cannesu, lahko opišemo tudi kot feministični vestern o posiltvu in maševanju, v katerem osrednja vloga pripada mladi vdovi Marlini, ki je nedavno izgubila moža. 

Marlina, ki na odmaknjeni kmetiji sama skrbi za živino, je lahka tarča za tolpo, ki deluje na tem območju. Njeni najhujši strahovi se uresničijo, ko se pred hišo pojavi vodja tolpe Markus. Ta vstopi v hišo in ji mirno razloži, da se pripravi na „nepozabno noč,“ v kateri bo morala zadovoljiti sedem moških. Prvi bo on, za njim pa se bodo zvrstili še njegovi pajdaši, ki bojo vsak hip prišli na kmetijo. Marlinina hiša je kmalu polna razbojnikov, katerim nesrečna vdova na ukaz najprej mora skuhati večerjo. Šele potem, s polnimi želodci, si bojo privoščili še njeno telo. Toda razbojniki pokažejo neverjetno bahatost, ko pripravo večerje naročijo ženski, ki jo planirajo posiliti. 

Povzetek dogajanja morda obljublja mučno izkušnjo, toda zadeva kljub vsemu ni neprijetna. Mouly Surya vzdušje mehča s subtilnim črnim humorjem, vključitvijo simpatičnih likov in stoičnostjo glavne junakinje, ki v nobenem trenutku ne želi igrati vlogo nemočne žrtve. V drži junakinje (v zanesljivi interpretaciji Marshe Timothy) je nekaj pomirjujočega, nekaj, kar pri gledalcu zbuja vero v srečen razplet njene zgodbe. Vizualno privlačen film sestavljajo štiri dejanja, v katerih oko razvajajo čudoviti panoramski posnetki pokrajine (fotografijo podpisuje režiserkin rojak Yunus Pasolang), med tem ko odlična glasba boža uho in lepo dopolnjuje vizualno komponento filma (Zeke Khaseli in Yudhi Arfani sta navdih očitno črpala iz Morriconejevih kompozicij). Marlina... v jedru nosi komentar o položaju ženske v ruralni Indoneziji in izpostavlja nujnost sprememb spornih socialnih razmerij. Dialoško in vsebinsko bolj izpiljen scenarij bi zgodbo lahko dvignil še stopničko višje, toda Marlina... je ne gleda na to pripombo  pozornosti vreden prispevek mlade režiserke s svetlo prihodnostjo.

Ocena