sreda, 01. april 2020

Koirat eivät käytä housuja (2019)

aka Dogs Don't Wear Pants
Krista Kosonen in Dogs Don't Wear Pants (2019), Foto: Imdb


Slovenski naslov: Psi ne nosijo hlač
Angleški naslov: Dogs Don't Wear Pants
Država: Finska, Latvija
Jezik: finščina
Leto: 2019
Žanri: drama, romantični
Dolžina: 105' Imdb 
Režija: J-P Valkeapää
Scenarij: J-P Valkeapää, Juhana Lumme
Igrajo: Pekka Strang, Krista Kosonen, Ester Geislerová, Ilona Huht



Štirinajst dni režiserjev je ena izmed zanimivejših sekcij canskega festivala, ki vsako leto ponudi kopico zanimivih filmov. V senci osrednjega tekmovalnega programa najdemo veliko naslovov, ki bi jih bilo škoda zamuditi in v to kategorijo po moji oceni sodi tudi Psi ne nosijo hlač, ki ga podpisuje finski režiser J-P Valkeapää. 

Uvod v zgodbo je tragičen. Popoldanski spanec glavnega junaka Juha prekine kričanje njegove petletne hčerke. Njen odziv je takšen zato, ker je mami pred nekaj minutami skočila v jezero in več ni priplavala na površje. Prisebni Juha je hitro razumel situacijo in skočil v vodo. Toda vse je bilo zaman in malo je manjkalo, da objokana deklica v enem dnevu izgubi oba starša.  Juha je ženo na dnu jezera iskal tako dolgo, da je tudi sam nevarno hodil po črti med življenjem in smrtjo. Rešil ga je ribič, ki ga je iz vode potegnil ravno v trenutkih, ko je ta „vstopil v svetlobo“ in v družbi mrtve soproge zakorakal proti onstranstvu. Deset let kasneje je Juha še vedno žaluje, in je še vedno pod močnim vplivom obsmrtne izkušnje, ki jo je doživel tistega nesrečnega dne. Njegovo vsakodnevno rutino očeta samohranilca in depresivnega vdovca prekine naključen vstop v BDSM studio in srečanje z domino Mono, ki za svoje stranke organizira različne S&M programe.

Psi ne nosijo hlač je drzna sadomazohistična ljubezenska zgodba, s katero nam režiser in scenarist J-P Valkeapää pokaže lepšo, do neke mere celo romantično dimenzijo sadomazohizma. Glavni junak je po desetletju žalovanja depresivna razvalina, ki živi na avtopilotu, skrb za mladoletno hčerko je edini motiv in razlog, da še vztraja. A potem je prišla Mona, ki ga je zbudila iz desetletnega spanca in ponovno pognala kri po njegovih žilah. Nova ženska v njegovem življenju je najprej le inštrument za sprožitev obsmrtnih izkušenj, med katerimi Juha srečuje pokojno ženo. Tisto, s čem Juha ni računal, je učinek Monine bližine in intimnost njunih srečanj – okoliščine v katerih njuno razmerje organsko začenja dobiva konture romance. Valkeapää v zgodo vplete všečen odmerek črnega humorja, s katerim lepo mehča resnobnost situacij, ki so v filmih s podobno tematiko praviloma podkrepljeni z nelagodjem in temačnejšim vzdušjem. Psi ne nosijo hlač je v tem smislu film, ki sadomazohizem obravnava z dobrodošlo dozo razumevanje in človeške topline. Pekka Strang in Krista Kosonen ob dobri kemiji tvorita prepričljiv duet, ki bi v segmentu njune karakterizacije lahko še bolj profitiral, če bi Valkeapää več investiral v razvoj značajev izven okvira njune seksualne usmeritve.

Ocena



Ni komentarjev:

Objavite komentar