The Sisters Brothers (2018)

John C. Reilly and Joaquin Phoenix in The Sisters Brothers (2018), Foto: Imdb

Slovenski naslov: -

Država: Francija, Španija, Romunija

Jezik: angleščina

Leto: 2018

Žanri: avantura, komedija, western

Dolžina: 122' ,  Imdb 

Režija: Jacques Audiard

Scenarij: Jacques Audiard, Thomas Bidegain, Patrick DeWitt

Igrajo: John C. Reilly, Joaquin Phoenix, Jake Gyllenhaal, Riz Ahmed, Rebecca Root, Rutger Hauer 

Jacques Audiard je že v 90-ih snemal odlične filme.  Za prvenec See How They Fall (Regarde les hommes tomber, 1994) je prejel cesarja za najboljšega debitanta, do danes pa je posnel osem celovečercev. Praktično vsi filmi iz njegovega opusa so vredni ogleda, dokončna uveljavitev pa je prišla šele s kriminalno dramo Prerok (Un prophète, 2009), za katero je prejel veliko nagrado žirije v Cannesu, oskarjevsko nominacijo za tujejezični film in kar devet cesarjev, saj so Francozi tistega leta film razglasili za najboljšega v skorajda vseh najpomembnejših kategorijah.

Brata Sister  je njegov prvi projekt v angleščini, posnet izven Francije in z mednarodno zvezdniško zasedbo. Zgodba postavljena sredi 19.stoletja v ameriško zvezno državo Oregon (film je v celoti posnet v Evropi, največ materiala so posneli v Romuniji in Španiji), v čas velike zlate mrzlice, spremlja brata Sister, razvpita lovca na glave v službi neusmiljenega veljaka, ki ne izbira sredstev za kopičenje svojega bogastva. Naloga, ki je to pot zaupana starejšem in bolj umirjenem Eliju (John C. Reilly) in njegovem bolj divjem mlajšem bratu Charlieju (Joaquin Phoenix), je eliminacija izvestnega gospoda Warma (Riz Ahmed), ki naj bi njunemu delodajalcu izmaknil nekaj dragocenosti. Ta je v izvidnico poslal metodičnega detektiva John Morris (Jake Gyllenhaal), čigar naloga je izsleditev begunca, brata pa bosta nato poskrbela za umazani del posla. Posel je dogovoril Charlie, ki starejšem bratu namenoma ni razkril vseh podrobnosti in moralne spornosti njune naloge. Elija namreč v zadnjem obdobju mučijo pomisleki o naravi njunega posla, zato po tihem razmišlja o drugačnem, bolj umirjenem življenju.

Jake Gyllenhaal and Riz Ahmed in The Sisters Brothers (2018), Foto: Imdb

Vsi filmi Jacquesa Audiarda so bolj ali manj karakterne študije in tudi naslovna stvaritev, posneta po istoimenski knjižni predlogi kanadskega pisatelja Patricka Dewitta, ni izjema. V žarišču zgodbe je bratski odnos v izvrstni interpretaciji Johna C. Reillyja in Joaquina Phoenixa. Zahvaljujoč dobri kemiji med igralcema in pametnem scenariju, ki trdnost njune povezave vzpostavlja predvsem v tihih trenutkih, ki jih brata preživljata na poti, sama v preriji, dobimo pristen vpogled v dinamiko njunega razmerja. Igralski prispevki vseh nastopajočih so brez izjeme dobri, toda srce filma je še ena vrhunska predstava Johna C. Reillyja, ki s svojim igralskim razponom imenitno pooseblja karakterne nianse starejšega izmed bratov Sister. 53-letni igralec je enako prepričljiv v trenutkih, ko se ob zanj posebnem šalu (darilo neke dame) prepušča romantičnem sanjarjenju o skupnem življenju z dotično gospodično, ali v akcijskih prizorih, ko z neverjetno zbranostjo in surovo zanesljivostjo premaguje nasprotnike.

  

V njegovem srcu že dolgo tinja spoznanje o moralni spornosti poklica, s katerim se skupaj z bratom preživljata in želja po bolj umirjenem družinskem življenju. Toda bratski zaščitniški gen mu ne dovoli,  da bi obrnil hrbet in zapustil Charileja, ki zaradi težav z alkoholom vse pogosteje zahaja v kritične situacije. Mlajši brat se na drugi strani zelo dobro zaveda, da je Elijevo sanjarjenje o svobodi in mirnem življenju račun brez krčmarja. In krčmar je v tem primeru njun pohlepni delodajalec, ki pooseblja vzorčni model nastajajoče kapitalistične miselnosti. Film tej ideji zoperstavlja model pravičnejše, bolj humane družbe, ki jo poosebljata prizadevanja dveh najpomembnejših stranskih likov v zanesljivi interpretaciji Riza Ahmeda in Jaka Gyllenhaala. Brata Sister je v vseh pogledih kompletna stvaritev. Benoît Debie (Enter the Void, Spring Breakers), eden najbolj vsestranskih snemalcev  ta hip, poskrbi za vizualno razkošno izkušnjo, pomembno vlogo v kreaciji pravega vzdušja igra tudi glasbena spremljava uglednega Alexandra Desplata. In pod Audiardovo dirigentsko palico, ki z veliko občutka narekuje ritem pripovedi in tajming komičnih vložkov, se vsi ti elementi zlijejo v lep film, v katerem sem zares užival.

Ocena