 |
| Foto: Blitz Film |
Slovenski naslov: Podlih osem
Država: ZDA
Leto: 2015
Žanri: Komedija, Misterij, Vestern
Dolžina: 187' , Imdb
Režija: Quentin Tarantino
Scenarij: Quentin Tarantino
Igrajo: Samuel L. Jackson, Kurt Russell, Walton Goggins, Jennifer Jason Leigh, Tim Roth, Michael Madsen, Bruce Dern, Demian Bichir, Channing Tatum
Se še spomnite debate o tem, koliko filmov je pravzaprav posnel Quentin Tarantino in njegovega pojasnila, da sta dva dela Ubila bom Billa en sam film razdeljen na dva dela. Še pred prvim kadrom Podlih osem nam napis pove, da gledamo Tarantinov 8. film, kar nekako sklene debato na temo. QT svojo vestern fazo nadaljuje v snegom okovanih prostranstvih zvezne države Wyoming, z zgodbo postavljeno v čas po koncu državljanske vojne. John »Rabelj« Ruth je slavni lovec na glave, ki se od poklicnih kolegov razlikuje po tem, da iskane zločince vedno žive pripelje pred roko pravice. Njegov zadnji »ulov« je zloglasna Daisy Domergue, s katero se v najeti kočiji peljeta proti mestu Red Rock. V pasjem vremenu, s snežno nevihto za petami, naletijo na temnopoltega severnjaškega majorja Marquisa Warrena, še enega slavnega lovca na glave, ki je s trupli treh iskanih zločincev obtičal v snegu. Po krajšem dogovoru John Warrenu ponudi mesto v kočiji, malo kasneje se jim v potniški kabini pridruži še nekdanji ropar Chris Mannix, ki se v Red Rock odpravlja prevzeti službo lokalnega šerifa. A na prihod v Red Rock bodo morali vsi skupaj še počakati. V tako hudem vremenu je primarni cilj priti do vmesne postaje, Minniene trgovine in krčme, kjer lahko odpočijejo konje in najdejo zavetišče pred bližajočo se nevihto. V krčmi jih pričaka sumljiva skupinica in John Rabelj in major Warren takoj posumita, da se v tej skupini skriva nekdo, ki bo poskušal osvoboditi Daisy.
 |
| Foto: Blitz Film |
Tarantino s Podlih osem ni storil nič revolucionarnega, a je vsem nam, ki ljubimo njegove filme, vseeno ponudil tisto, kar smo od njega pričakovali. Znova so tu odlično spisani dialogi, spet so tu super zanimivi liki postavljeni v situacije, ki iz igralcev izvlečejo najboljše in še enkrat je vse skupaj pospremljeno z odlično glasbeno podlago in dovršeno vizualno podobo. Glasbo je prispeval legendarni Ennio Morricone (več o tem in filmu lahko preberete tudi v Filmoljubovem prispevku), ob izidu filma pa se je veliko govorilo tudi o 70 mm filmskem traku, na katerem je film bil posnet. A ker pri nas ni kino dvoran, ki bi omogočale predvajanje filma v originalnem razmerju slike (celo v Ameriki so le v izbranih dvoranah videli neokrnjeno različico filma), to za nas niti ni tako pomembno. Tudi »obrezana« različica je zadostovala, da kino dvorano zapustim zadovoljen, čeprav znova s spoznanjem, da Tarantinu spet ni uspelo doseči kvalitete njegovih najboljših filmov. Ne morem se znebiti občutka, da bi Podlih osem funkcioniral bolje, če bi bil približno pol ure krajši. Film je najmanj zanimiv v prvi uri (prvo in drugo poglavje) in moram priznati, da sem se do prihoda druščine na osrednjo lokacijo že rahlo nervozen začel spraševati, ali ni QT izgubil svoj »mojo.« Na srečo so se tovrstni dvomi razblinili ob prihodu v krčmo, ko se v zgodbo vključijo še preostali liki. In zadaj pride tisti del, v katerem bi moral izpostaviti sporočilne momente filma, jih povezati z aktualno krvno sliko ameriške družbe in rasno problematiko, vendar bi s tem iskal globino, ki je v Tarantinovih filmih preprosto ni. Ne glede na to ali govori o nacistih, gangsterjih ali rasistih, je izvirno poslanstvo njegovih filmov zabavati gledalca. In Tarantino je še vedno eden najbolj sofisticiranih filmarjev-zabavljačev, ki praktično ne zna razočarati, avtor, ki s svojimi filmi v kino dvorane vedno znova privabi tudi zahtevnejše gledalce. Zato do devetega filma lahko rečem samo: hvala in na svidenje.
Ocena:
Ni komentarjev:
Objavite komentar