The Rider (2017)

Brady Jandreau in The Rider (2017), Foto: Imdb

Slovenski naslov: Jezdec

Država: ZDA 

Jezik: angleščina

Leto: 2017

Žanri: drama, western

Dolžina: 104' ,  Imdb 

Režija: Chloé Zhao

Scenarij: Chloé Zhao

Igrajo: Brady Jandreau, Mooney, Tim Jandreau, Lilly Jandreau, Leroy Pourier

Indijanski rezervat v Južni Dakoti je domači kraj mladega kavboja Bradyja, vzhajajoče zvezde rodea, ki v uvodnih minutah v ogledalu opazuje posledice padca in grde poškodbe glave, po kateri so mu morali v glavo vgraditi kovinsko ploščico, ki zdaj skupaj drži njegovo počeno lobanjo. Bolnišnico je zapustil na lastno odgovornost in se vrnil v domači Pine Ridge. Njegov dom je bivalni kontejner, v katerem po materini smrti živi z mlajšo avtistično sestro Lilly in očetom Timom, ki se vedno bolj izgublja v spirali alkohola in iger na srečo.

Rezervat je kraj, kjer se je čas ustavil – le mobiteli in video posnetki Bradyjevih nastopov na rodeu pričajo o tem, da gledamo zgodbo postavljeno v sedanjost. Konji in rodeo so za glavnega junaka in njegove sovrstnike način življenja in tisto, kar morda najbolje definira njihovo identiteto. Bradyjeve misli ves čas okupira želja po vrnitvi v rodeo areno, čeprav so ga zdravniki posvarili, da je naslednji udarec v glavo lahko usoden.

Toda mladenič kljub opozorilom in zelo jasnim signalom, ki mu jih pošilja telo, ne želi potegniti črte pod svojo kariero. Olje na ogenj dolivajo še prijatelji in okolica, ki od njega pričakujejo čim hitrejšo vrnitev. »Prizemljitev« je za kavboja njegovega kova je tako pomembna in velika sprememba, da ta preprosto ne ve, kako brez konj in rodea definirati samega sebe.

Brady Jandreau in The Rider (2017), Foto: 1996-98 AccuSoft Inc.

Bivalne prikolice, odsluženi pick-upi, prerija, konji in gore v ozadju – to je slika, s katero vse bolj redko povezujemo Ameriko. Drugi celovečerec Chloé Zhao, kitajske režiserke z ameriško adreso je presunljiv portret izoliranih, od sveta pozabljenih koščkov Amerike, na katerih še vedno vztraja kopica staroselcev, ki se ne morejo in ne želijo prilagoditi novim časom. Jezdec je tako tudi portret izginjajočega načina življenja, ki ga bolj kot karkoli drugega radirajo surove ekonomske realnosti. 

Režiserka je družino Jandreau in ostale pomembnejše protagoniste spoznala med snemanjem celovečernega prvenca Songs My Brothers Taught Me (2015), ki govori o življenju mlajše generacije Indijancev. Tudi tam je v ospredju bila družina, ali natančneje brat in sestra, zgodba pa je, tako kot Jezdec, postavljena v rezervat Pine Ridge. Življenjska zgodba mladega Bradyja, ki se je po padcu s konja tako hudo poškodoval, da več ni smel jahati, se ji je zdela tako zanimiva, da se je odločila o njem, njegovi družini in prijateljih, posneti film. Čeprav je trem ključnim protagonistom spremenila priimek, ti bolj ko ne, igrajo sami sebe. Ravno pristnost razmerij in čustev med njimi je poleg izjemne karakterne študije glavnega protagonista ena glavnih kvalitet filma. Nenazadnje velja omeniti še vizualno plat filma (prizori junaka s konji v naravi so zares impresivni), ki jo je »zakrivil« nadobudni direktor fotografije Joshua James Richards. [Ta poleg obeh celovečercev Chloé Zhao podpisuje tudi fotografijo biserčka God's Own Country (Francis Lee, 2017), o katerem sem že poročal]. Zaradi vsega naštetega je Jezdec eden najsvetlejših primerkov ameriškega neodvisnega filma in eden najboljših filmov, ki sem jih videl letos.  

Ocena