The Dark Horse (2014)

Foto: Four Knight Films

Slovenski naslov: Genesis
Država: Nova Zelandija 
Leto: 2014
Žanri: Drama  
Dolžina: 124'  , Imdb 
Režija: James Napier Robertson
Scenarij: James Napier Robertson
Igrajo: Cliff Curtis, James Rolleston, Kirk Torrance, Miriama McDowell, Xavier Horan

Leto 2014 je za novozelandsko kinematografijo bilo zelo uspešno. Komični grozljivki Housebound  in Kaj počnemo v mraku sta tudi v svetovnem merilu pritegnile nemalo pozornosti, sijajna letina pa je zaokrožena z dramo Gensis (The Dark Horse), tamkajšnjo kino uspešnico, ki je na podelitvi novozelandskih filmskih nagrad premagala oba zgoraj omenjena in slavila v vseh najpomembnejših kategorijah (film, scenarij, režija, glavni igralec…). Scenarij in režijo podpisuje zunaj dežele Kiwijev malo znani režiser in scenarist James Napier Robertson, ki je za izhodišče izbral resnično zgodbo igralca hitropoteznega šaha Genesisa Potinija, ki se je celo življenje boril s hudo bipolarno motnjo. 

V njegovo življenje vstopimo v trenutku, ko prepriča starejšega brata, da v bolnišnici podpiše odpustne papirje in prevzame vlogo njegovega skrbnika. Genesis, ki je dober del življenja preživel v mentalnih ustanovah, se dobro zaveda, da je bratova vloga zgolj formalna, saj mu ta razen razmajane postelje v njegovem zanemarjenem stanovanju, ne more ponuditi nič drugega. Starejši brat, ki je že od najstniških let član motoristične tolpe, živi bedno samsko življenje in 15-letni sin Mana je pravzaprav njegov največji dosežek. Za Genesisovo mentalno zdravje je poleg rednega jemanja zdravil enako, če ne še bolj pomembno najti cilj, ki bo njegovemu obstoju ponudil smisel.  V povsem neprimernem okolju za človeka v njegovem stanju Genesis nepričakovano najde kar dvojni motiv: pomagati poskuša mlademu nečaku, ki ne želi slediti očetovim stopinjam, obenem pa zelo resno sprejme vlogo učitelja v lokalnem šahovskem klubu za mladino. 

Foto: Four Knight Films

Še pred igranim celovečercem o Genesisu Potiniju je nastal dokumentarec Dark Horse Jima Marbrooka, brez katerega najbrž ne bi bilo Robertsonovega filma, saj se je ta po ogledu dokumentarca ogrel za igrano ekranizacijo Potinijeve zgodbe. Številni avtorji so na različne načine obravnavali motiv mentalne bolezni: nekateri so v fokus postavili bolezen, se poglabljali v notranji svet protagonista in nam poskušali približati predvsem izkušnjo življenja z boleznijo, drugi so bolezen in protagonista postavljali v širši plan in zraven prevpraševali njihovo razmerje z okoljem. Roberts ubere podobno pot, saj zgodbo junaka z bipolarno motnjo postavi v kontekst temne socialne realnosti, v kateri živijo pripadniki avtohtonega novozelandskega ljudstva. Film preko nečakovega težavnega odraščanja (podobne zgodbe živijo tudi ostali člani šahovskega kluba) izpostavi pomembnost pozitivnega zgleda in se tako na najboljši način pokloni resničnemu Genesisu Potiniju. Pripoved igralsko na svojih širokih plečih suvereno nosi izjemni Cliff Curtis, ki se je za to priložnost zredil za 27 kilogramov. Igralec, ki smo ga kot mladca opazili v novozelandski klasiki Nekoč so bili bojevniki, kasneje še Legendi o jezdecu kitov in številnih stranskih vlogah v hollywoodskih filmih, nam subtilno približa rahločutno osebnost centralnega lika. Curtis nam s svojim umirjenim nastopom, držo, obrazno mimiko in melanholijo v očeh posreduje tako prepričljive čustvene vibracije, da bi njegov lik lahko razumeli tudi brez ene same dialoške vrstice. Po Curtisovih stopinjah gre tudi mladi James Rolleston (opažen v komični drami Boy), ki se dobro odreže v vlogi Genesisovega nečaka. Nekatera dejstva in liki so sicer pretirano poenostavljeni, določena vprašanja ostanejo odprta, toda Robertson je kljub temu ustvaril toplo, človeško, pozornosti vredno zgodbo. 

           

Ocena: 

The Hateful Eight (2015)

Foto: Blitz Film

Slovenski naslov: Podlih osem
Država: ZDA
Leto: 2015
Žanri: Komedija, Misterij, Vestern 
Dolžina: 187' ,  Imdb 
Režija: Quentin Tarantino
Scenarij: Quentin Tarantino
Igrajo: Samuel L. Jackson, Kurt Russell, Walton Goggins, Jennifer Jason Leigh, Tim Roth, Michael Madsen, Bruce Dern, Demian Bichir, Channing Tatum

Se še spomnite debate o tem, koliko filmov je pravzaprav posnel Quentin Tarantino in njegovega pojasnila, da sta dva dela Ubila bom Billa en sam film razdeljen na dva dela. Še pred prvim kadrom Podlih osem nam napis pove, da gledamo Tarantinov 8. film, kar nekako sklene debato na temo. QT svojo vestern fazo nadaljuje v snegom okovanih prostranstvih zvezne države Wyoming, z zgodbo postavljeno v čas po koncu državljanske vojne. John »Rabelj« Ruth je slavni lovec na glave, ki se od poklicnih kolegov razlikuje po tem, da iskane zločince vedno žive pripelje pred roko pravice. Njegov zadnji »ulov« je zloglasna Daisy Domergue, s katero se v najeti kočiji peljeta proti mestu Red Rock. V pasjem vremenu, s snežno nevihto za petami, naletijo na temnopoltega severnjaškega majorja Marquisa Warrena, še enega slavnega lovca na glave, ki je s trupli treh iskanih zločincev obtičal v snegu. Po krajšem dogovoru John Warrenu ponudi mesto v kočiji, malo kasneje se jim v potniški kabini pridruži še nekdanji ropar Chris Mannix, ki se v Red Rock odpravlja prevzeti službo lokalnega šerifa. A na prihod v Red Rock bodo morali vsi skupaj še počakati. V tako hudem vremenu je primarni cilj priti do vmesne postaje, Minniene trgovine in krčme, kjer lahko odpočijejo konje in najdejo zavetišče pred bližajočo se nevihto. V krčmi jih pričaka sumljiva skupinica in John Rabelj in major Warren takoj posumita, da se v tej skupini skriva nekdo, ki bo poskušal osvoboditi Daisy.

Foto: Blitz Film

Tarantino s Podlih osem ni storil nič revolucionarnega, a je vsem nam, ki ljubimo njegove filme, vseeno ponudil tisto, kar smo od njega pričakovali. Znova so tu odlično spisani dialogi, spet so tu super zanimivi liki postavljeni v situacije, ki iz igralcev izvlečejo najboljše in še enkrat je vse skupaj pospremljeno z odlično glasbeno podlago in dovršeno vizualno podobo. Glasbo je prispeval legendarni Ennio Morricone (več o tem in filmu lahko preberete tudi v Filmoljubovem prispevku), ob izidu filma pa se je veliko govorilo tudi o 70 mm filmskem traku, na katerem je film bil posnet. A ker pri nas ni kino dvoran, ki bi omogočale predvajanje filma v originalnem razmerju slike (celo v Ameriki so le v izbranih dvoranah videli neokrnjeno različico filma), to za nas niti ni tako pomembno. Tudi »obrezana« različica je zadostovala, da kino dvorano zapustim zadovoljen, čeprav znova s spoznanjem, da Tarantinu spet ni uspelo doseči kvalitete njegovih najboljših filmov. Ne morem se znebiti občutka, da bi Podlih osem funkcioniral bolje, če bi bil približno pol ure krajši. Film je najmanj zanimiv v prvi uri (prvo in drugo poglavje) in moram priznati, da sem se do prihoda druščine na osrednjo lokacijo že rahlo nervozen začel spraševati, ali ni QT izgubil svoj »mojo.« Na srečo so se tovrstni dvomi razblinili ob prihodu v krčmo, ko se v zgodbo vključijo še preostali liki. In zadaj pride tisti del, v katerem bi moral izpostaviti sporočilne momente filma, jih povezati z aktualno krvno sliko ameriške družbe in rasno problematiko, vendar bi s tem iskal globino, ki je v Tarantinovih filmih preprosto ni. Ne glede na to ali govori o nacistih, gangsterjih ali rasistih, je izvirno poslanstvo njegovih filmov zabavati gledalca. In Tarantino je še vedno eden najbolj sofisticiranih filmarjev-zabavljačev, ki praktično ne zna razočarati, avtor, ki s svojimi filmi v kino dvorane vedno znova privabi tudi zahtevnejše gledalce. Zato do devetega filma lahko rečem samo: hvala in na svidenje. 

Ocena:

Liza, a rókatündér [Liza the Fox-Fairy] (2015)

Slovenski naslov: Lisičja vila Liza

Država: Madžarska

Leto: 2015

Žanri: Komedija, Fantazijski, Romantični 

Dolžina: 98' ,  Imdb 

Režija: Karoly Ujj Meszaros

Scenarij: Balint Hegedus, Karoly Ujj Meszaros

Igrajo: Monika Balsai, Szabolcs Bede Fazekas, David Sakurai, Zoltan Schmied, Antal Cserna, Piroska Molnar

Vsi vemo, da je Madžarska v 70-ih letih bila del komunističnega vzhodnega bloka. A z nekaj domišljije se lahko pričara tudi drugačna alternativna zgodovina, v kateri je Madžarska tistega časa kapitalistična država, kjer imajo verigo restavracij s hitro prehrano in trafike, na katerih ženske lahko kupijo Cosmopolitan. Karoly Ujj Meszaros je človek, ki zgodbo svojega celovečernega prvenca postavi v takšno alternativno resničnost in to je le ena izmed zanimivih domislic, ki jo najdemo v njegovi neogotski fantazijski komediji. Glavna protagonistka zgodbe je 30-letna Liza, skromna in osamljena negovalka/sužnja, ki zadnjih 12 let skrbi za Marto, vdovo bivšega japonskega ambasadorja. Liza se je ob svoji delodajalki seznanila z japonsko kulturo in iz njene osamljenosti se je ob branju japonske literature in poslušanja japonske popularne glasbe »rodil« namišljeni prijatelj, mrtvi pop pevec Tomy Tani. Toda Liza ne ve, da Tomy ni zgolj namišljeni prijatelj, temveč čisto pravi duh, ki je na njo vrgel prekletstvo in jo spremenil v lisičjo vilo, bitje iz japonske mitologije. Zaradi prekletstva je Lizino hrepenenje po resnični ljubezni neuresničljivo, saj vsak moški, ki se ji približa, umre v nenavadnih okoliščinah.

Romantična komedija je ena najbolj prenatrpanih žanrskih niš, v kateri ni enostavno »najti« svežino, a na primeru Lisičje vile vidimo, da se s konkretnejšim odmikom od ustaljenih obrazcev in odprtostjo do eksperimentiranja z elementi drugih žanrov, lahko ustvari sila kratkočasen in všečen film. Meszaros prve pol ure porabi za seznanjanje s čudaškimi liki in konstrukcijo njihove odbite realnosti, v kateri se gledalec iz minute v minuto počuti bolj domače. Oko sicer potrebuje nekaj časa, da se navadi na kričečo barvno paleto in sprejeme zakonitosti njegovega fantazijskega sveta, ki spominja na nekaj, kar bi s skupnimi močmi lahko ustvarili Takashi Miike, Roy Andersson in Jean-Pierre Jeunet. Primerjava s slednjim je še kako na mestu, ker je med njegovo Amelie in Meszarosovo Lizo možno povleči več vzporednic. Toda Lizo bi bilo nepravično okarakterizirati kot repliko Amelie, ali kakšnega drugega lika, saj le-ta premore dovolj samosvojih potez, ki utrdijo občutek, da spoznavamo originalen filmski lik. Ženska, ki svoje adute na začetku skriva za dolgočasnim videzom in nevpadljivimi oblačili in se nato transformira v pravo lepotičko, je obrabljen vzorec, s katerim me že dolgo ni prepričal nihče, vendar režiserju, ob izdatni pomoči simpatične glavne igralke Monike Balsai, uspe prav to. A za uspeh je bilo potrebno pokazati pogum, ki ga sorodni rom-kom izdelkih navadno nimajo: se izogniti prehitri transformaciji, izbrati dovolj kratko belo oblekico in s kamero občasno poudariti igralkine glavne adute. Najbolje bo, da se v čari glavne igralke in vizualno všečnost celote prepričate kar sami, jaz pa bom ta zapis sklenil s pohvalo tehničnega vidika filma, predvsem odličnega produkcijskega dizajna in presenetljivo dobrih posebnih učinkov. 

Ocena:

Mesečnik - December 2015

Amy (2015)

Slo naslov: Amy
Dolžina: 128',  Imdb
Režija: Asif Kapadia
Igrajo: Amy Winehouse, Mitch Winehouse, Mark Ronson
Ocena: -4
Slo recenzija: Mladina
Sinopsis (slo):
Amy Winehouse se je le z dvema izdanima albuma v zgodovino zapisala kot ena največjih glasbenih ikon našega časa. Svet je očarala s kombinacijo surove iskrenosti in izjemne glasbene nadarjenosti ter z glasom, ki so ga opisovali kot mešanico Billy Holiday, Dinah Washington in Sarah Vaughan. A pevkino zasebno življenje je kmalu postalo tarča brezobzirnih tabloidov, ki so se skupaj z njenimi težavnimi razmerji in tveganim življenjskim slogom nazadnje izkazali za usodne. Umrla je julija leta 2011 zaradi zastrupitve z alkoholom. Stara je bila sedemindvajset let. (vir: kinodvor.org)



Listen to Me Marlon (2015)

Slo naslov: -
Dolžina: 103',  Imdb
Režija: Stevan Riley
Igrajo: Marlon Brando
Ocena: +3
Slo recenzija: -
Sinopsis (eng):
A documentary that utilizes hundreds of hours of audio that Marlon Brando recorded over the course of his life to tell the screen legend's story.


Meru (2015)

Slo naslov: -
Dolžina: 87',  Imdb
Režija: Jimmy Chin, Elizabeth Chai Vasarhelyi
Igrajo: Conrad Anker, Grace Chin, Jimmy Chin 
Ocena: +3
Slo recenzija: -
Sinopsis (eng):
Three elite climbers struggle to find their way through obsession and loss as they attempt to climb Mount Meru, one of the most coveted prizes in the high stakes game of Himalayan big wall climbing.


Summer of Blood (2014)

Slo naslov: -
Dolžina: 86',  Imdb
Režija: Onur Tukel
Igrajo: Onur Tukel, Anna Margaret Hollyman, Dakota Goldhor
Ocena: 3 
Slo recenzija: -
Sinopsis (eng):
Erik Sparrow is one of the lucky ones. He's got a good job. He's in a stable relationship. He lives in one of the greatest cities in the world. Does he deserve it? Probably not. He's not too bright. He's not very attractive. He's not at all ambitious. He's chubby and he's always complaining.


Sequoia (2014)

Slo naslov: -
Dolžina: 86',  Imdb
Režija: Andy Landen
Igrajo: Aly Michalka, Joey Lauren Adams, Lou Diamond Phillips
Ocena: 3
Slo recenzija: -
Sinopsis (eng):
A lively young woman grappling with a very tough situation travels to Sequoia National Park with the intention of ending her life, but her plans are interrupted by her colorful family and an unexpected romance.



Is the Man Who Is Tall Happy?(2013)

Slo naslov: Ali je veliki človek srečen? Animirani pogovor z Noamom Chomskim
Dolžina: 88',  Imdb
Režija: Michel Gondry
Igrajo: Noam Chomsky, Michel Gondry
Ocena: 3
Slo recenzija: -
Sinopsis (slo):
Ali je velik človek srečen? Animiran pogovor z Noamom Chomskim (Is the man who is tall happy? An animated conversation with Noam Chomsky, 2013)ni ravno dokumentarni film. Je pogovor nekompatibilnega para hiperaktivnih razumov, godrnjave znanosti in sanjave umetnosti, človeka besed in človeka slike. (vir: www.animateka.si)


Experimenter (2015)

Slo naslov: -
Dolžina: 98',  Imdb
Režija: Michael Almereyda
Igrajo: Peter Sarsgaard, Winona Ryder, Taryn Manning
Ocena: 3
Slo recenzija: -
Sinopsis (eng):
Famed social psychologist Stanley Milgram, in 1961 conducted a series of radical behavior experiments that tested ordinary humans willingness to obey authority.


Meadowland (2015)

Slo naslov: -
Dolžina: 105', Imdb
Režija: Redd Morano
Igrajo: Olivia Wilde, Luke Wilson, Giovanni Ribisi 
Ocena: 3
Slo recenzija: -
Sinopsis (eng):
In the hazy aftermath of an unimaginable loss, Sarah and Phil come unhinged, recklessly ignoring the repercussions. Phil starts to lose sight of his morals; Sarah takes off on a potentially disastrous journey, falling deeper into her own fever dream


Une nouvelle amie [The New Girlfriend]  (2015)

Slo naslov: Nova prijateljica
Dolžina: 108',  Imdb
Režija: François Ozon
Igrajo: Romain Duris, Anaïs Demoustier, Raphaël Personnaz 
Ocena: -3 
Slo recenzija: Mladina
Sinopsis (slo):
Claire po smrti najboljše prijateljice Laure pade v globoko depresijo. Ko nekega dne z obiskom preseneti Laurinega moža, odkrije Davidovo šokantno skrivnost, ki bo povsem spremenila njuni življenji. (vir: http://www.kinodvor.org)



Casa Grande (2014)

Slo naslov: Velika hiša
Dolžina: 116',  Imdb
Režija: Fellipe Barbosa 
Igrajo: Thales Cavalcanti, Marcello Novaes, Suzana Pires 
Ocena: -3
Slo recenzija: -
Sinopsis (eng):
17-letni Jean s starši in mlajšo sestro živi v elitnem predelu Ria, kjer mladi obiskujejo zasebne šole, naokrog jih prevažajo družinski vozniki, doma pa za red skrbijo hišne pomočnice. Jean je v zadnjem letniku srednje šole in moral bi se odločiti, kaj bo študiral. A kaj ko mu dekleta, piljenje zunanjega videza in divje nočno življenje vzamejo toliko časa. Jean poskuša ubežati tudi vse preveč zaščitniškim staršem, zato se mu še sanja ne, da so se znašli v resnih finančnih težavah. Nad družino se začno zbirati temni oblaki in Jean se mora kmalu sprijazniti z dejstvom, da mu zaradi očetovega bankrota lagodno življenje med družbeno elito ne bo več dosegljivo. (vir: Liffe.si)



Mot naturen [Out of Nature] (2014)

Slo naslov: -
Dolžina: 80',  Imdb
Režija: Ole Giæver, Marte Vold
Igrajo: Ole Giæver, Rebekka Nystabakk, Marte Magnusdotter Solem
Ocena: -3 
Slo recenzija: -
Sinopsis (eng):
A journey inside Martin's head. He's on a weekend mountain trip, and we get to know his thoughts. Unsensored, essential, existential and silly about feelings and fantasies. A recognizable film about being human, and how we tick and think.




The Man from U.N.C.L.E. (2015)

Slo naslov: Mož iz agencije U.N.C.L.E.
Dolžina: 116',  Imdb
Režija: Guy Ritchie
Igrajo: Henry Cavill, Armie Hammer, Alicia Vikander 
Ocena: +2
Slo recenzija: Mladina, MMC RTV SLO, Siol 
Sinopsis (slo):
Dogajanje je postavljeno v zgodnja šestdeseta, na vrhunec hladne vojne, ko morata agent Cie Napoleon Solo (Cavill) in agent KGBja Illya Kuryakin (Hammer) zakopati dolgoletno sovražnost in sodelovati pri posebni nalogi – zaustaviti morata mednarodno zločinsko organizacijo, ki skuša z razdeljevanjem jedrskega orožja in tehnologije s tira vreči že tako krhko ravnovesje sil. Dvojica ima zgolj eno sled, hčer izginulega nemškega znanstvenika, ki je hkrati njuna edina priložnost, da se vtihotapita v organizacijo in dobita to tekmo s časom, najdeta znanstvenika in preprečita katastrofo svetovnih razsežnosti.(vir: www.cineplexx.si)



Bølgen [The Wave] (2015)

Slo naslov: -
Dolžina: 104' ,  Imdb
Režija: Roar Uthaug
Igrajo: Kristoffer Joner, Thomas Bo Larsen, Ane Dahl Torp
Ocena: +2  
Slo recenzija: -
Sinopsis (eng):
Even though awaited, no-one is really ready when the mountain pass of Åkneset above the scenic narrow Norwegian fjord Geiranger falls out and creates a 85 meter high violent tsunami. A geologist is one of those caught in the middle of it. 




Sleeping with Other People (2015)

Slo naslov: Dajva se dol

Dolžina: 101',  Imdb

Režija: Leslye Headland

Igrajo: Jason Sudeikis, Alison Brie, Jordan Carlos 

Ocena: +2

Slo recenzija: Mladina, MMC RTV SLO

Sinopsis (slo):

Režiserka predrzne komedije Nora dekliščina predstavlja neobičajno ljubezensko zgodbo o prijateljstvu in romanci dveh odvisnikov od seksa. Jack večino svojega življenja posveča osvajanju žensk, dokler ponovno ne sreča zapeljive Lainey, s katero je kot najstnik izgubil nedolžnost. Tudi ona ima podobne težave s skakanjem čez plot, zato skleneta dogovor, da se ne bosta podala med rjuhe, temveč bosta ostala prijatelja. Toda več časa, ko preživita skupaj, bolj očitno postaja, da sta ustvarjena drug za drugega, zaradi pritajenih čustev pa se znajdeta v vedno bolj zabavnih težavah. (vir: www.kolosej.si)


Slow Learners (2015)

Slo naslov:-
Dolžina: 96',  Imdb
Režija: Don Argott, Sheena M. Joyce
Igrajo: Adam Pally, Sarah Burns, Megan Neuringer 
Ocena: +2 
Slo recenzija: -
Sinopsis (eng):
Jeff and Anne, two close friends and co-workers, are embarrassingly unlucky at love. They hatch a plan to transform themselves over the course of a sex-and-alcohol-fueled summer.

45 Years (2015)

Slovenski naslov: 45 let
Država: VB
Leto: 2015
Žanri: Drama, Romantični  
Dolžina: 95', Imdb 
Režija: Andrew Haigh
Scenarij: Andrew Haigh,  David Constantine (kratka zgodba)
Igrajo: Charlotte Rampling, Tom Courtenay, Geraldine James, Dolly Wells, David Sibley 

»Našli so mojo Katyo,« izjavi 70-letni Geoff Mercer in tako nepričakovano zamaje temelje skoraj 45 let trajajočega zakona. Skoraj, saj ga skupaj z ženo od zabave ob 45. obletnici skupnega življenja loči le teden dni. Konstatacija, ki jo ob prebiranju pisma pravkar prispelem iz Švice izreče Geoff, neprijetno preseneti njegovo pet let mlajšo soprogo Kate. Svojilni zaimek »moja« je tu pravzaprav še najmanj sporen; Kate se veliko bolj izdano počuti ko opazuje moževo reakcijo ob prebiranju pisma in njegovih kasnejših postopkih. Mož naenkrat mrzlično išče angleško-nemški slovar za čim boljši prevod pisma napisanega v nemščini in po dolgoletni abstinenci znova prižge cigareto. Bistvo je sledeče: Geoff je ljubil dekle, ki je pred 50-imi leti umrlo v  švicarskih Alpah. Zdaj so v ledeniku našli njeno zmrznjeno truplo in pedantni Švicarji so nekje v knjigah izbrskali njegovo ime. Tako je preteklost nepričakovano potrkala na vrata zakoncev Mercer in slika dotlej idealnega partnerskega razmerja naenkrat več ni tako popolna.

Andrew Haigh je nase opozoril z gejevsko dramo Weekend (2011), ki tako kot 45 let v središče postavljala intimna partnerska razmerja. Anglež je tokrat zgodbo formalno razdelil na 7 poglavij (7 dni v tednu), preko katerih odštevamo dneve do velike zabave ob 45. obletnici zakoncev Mercer. Ohlapna ločitev na poglavja je samo eden od inštrumentov za stopnjevanje napetosti pred veliko proslavo, na kateri bosta zakonca prijateljem in družini še enkrat ponudila sliko popolnega para, mi gledalci pa bomo skupaj s Kate v nekem povsem drugem filmu: spopadali se bomo z uničujočimi posledicam razmerja, ki v resnici nikoli ni bilo povsem iskreno. Ne spomnim se, da bi kdaj na filmu zaznal tako pristnega in otipljivega razočaranja, poraza in žalosti, kakršnega z mojstrskim sklepnim dejanjem pričarata režiser in izjemna Charlotte Rampling. A za razumevanje teh zadnjih pet minut je potrebno z zakoncema Mercer preživeti sedem povsem preprostih, umirjenih dni, v katerih nam Haigh ob izdatni pomoči krasnega igralskega para mojstrsko približa vse tiste drobne trenutke in na videz nepomembne detajle, v katerih se zgodba o 45-ih skupnih letih iz pravljice počasi preobrazi v pravo čustveno tragedijo. V času, ko večina filmskih ustvarjalcev pozornost gledalca poskuša pritegniti z dramatičnimi dogodki, je lepo uživati v filmu, ki s takšno eleganco in enostavnostjo zna približati vsakdanje življenje in vso silovitost čustev, ki jo takšne običajne življenjske zgodbe nosijo s seboj. 

Ocena:

Amir Naderi's CUT

Victoria (2015)

Slovenski naslov: Victoria
Država: Nemčija
Leto: 2015
Žanri: Krimi, Drama, Triler
Dolžina: 138' ,  Imdb 
Režija: Sebastian Schipper
Scenarij: Sebastian Schipper, Olivia Neergaard-Holm, Eike Frederik Schulz
Igrajo: Laia Costa, Frederick Lau, Franz Rogowski, Burak Yigit, Max Mauff 

Victoriin plesni večer v nekemu berlinskemu rejverskem klubu se počasi končuje. Mlada Španka, ki je pred tremi meseci prišla v Berlin, mora čez nekaj ur odpreti kavarnico, kjer dela kot natakarica. Na plesnem podiju se je dobro zabavala, a primarni cilj vseeno ni dosežen. Victoria ne govori nemško, v Berlinu nima prijateljev, in fino bi bilo, če bi spoznala kakšno zanimivo družbico, ki bi olajšala njeno prilagoditev na novo okolje. Na izhodnih vratih sreča Sončka in njegove prijatelje, ki jo povabijo v svojo družbo. Med njo in Sončkom preskoči iskrica in punca kljub jasnim znakom, da štirje prijatelji niso ravno najbolj pridni fantje v mestu, povabilo sprejme. Razlogov za njeno neprevidnost ne poznamo, a kasneje dojamemo, da je njena odločitev motivirana z drugačnimi, osebnimi razlogi. Izkaže se, da fantje niso tako slabi, veselo potepanje po ulicah se konča na strehi nekega bloka, v kramljanju ob steklenici piva. In ko že kaže, da se bo njena avanturica končala z prijetnimi občutki in romanco na obzorju, se stvari zakomplicirajo.

47-letnega nemškega igralca, režiserja in scenarista Sebastiana Schipperja so do lani poznali predvsem v domovini. Tam sta odmevala njegov prvi in drugi film [Absolute Giganten (1999) in Ein Freund von mir (2006)], po premieri četrtega celovečerca Victoria, pa so njegovo ime podčrtali tudi najuglednejši mednarodni kritiki. Dejstvo, da je 138 minut dolga zgodba posneta v enem samem kadru (uspelo naj bi jim v tretjem poskusu) je vsekakor navdušujoče, a to ni edina kvaliteta enega izmed najzanimivejših filmov preteklega leta. Nepretrgani posnetek nudi občutek neposredne vpletenosti, saj nas ročna kamera izjemno spretnega Norvežana Sturla B. Grøvlena (posnel tudi islandsko uspešnico Ovna) postavi v vlogo nemega soudeleženca v dogajanju. Schipper uspe v realnem času povedati zgodbo, ki v prvi uri z minimalnimi sredstvi zariše prepričljive karakterne črte protagonistov in vzpostavi jasne motive, za vse kar sledi. Za to potrebuje le nekaj ključnih sestavin: lepo klavirsko skladbo, pet minut dialoga v kavarnici med Victorio in Sončkom in nekaj informacij, ki orišejo problematično preteklost preostalih likov. Zgodba nato prestopi tisto prelomno točko, po kateri postanemo sopotniki v nori, nepredvidljivi vožnji z vlakcem smrti, ki ne izpolnjuje niti osnovnih varnostnih standardov. Škoda je le, da v tej fazi nekatera dejanja akterjev postanejo pretirano iracionalna in neživljenjska. Za konec bi izpostavil še igralske nastope vseh protagonistov in odlično glasbeno spremljavo vsestranskega nemškega glasbenika Nilsa Frahma.

             

Ocena:

Creed (2015)

Slovenski naslov: Creed: Rojstvo legende
Država: ZDA
Leto: 2015
Žanri: Drama, Športni
Dolžina: 133' ,  Imdb 
Režija: Ryan Coogler
Scenarij: Ryan Coogler, Aaron Covington
Igrajo: Sylvester Stallone, Michael B. Jordan, Tessa Thompson, Phylicia Rashad, Anthony Bellews

Creed je že sedmo poglavje  o boksarskem junaku, ki je v ring prvič stopil že daljnega leta 1976. Rocky Balboa je skoraj štirideset let kasneje še vedno z nami in videli bomo, ali je letošnji film zadnje poglavje v tej zgodbi. Pobuda za snemanje sedmega dela franšize je tokrat prišla od mladega ameriškega režiserja Ryana Cooglerja, ki je nase  opozoril s Postajo Fruitvale (Fruitvale Station, 2013), resnično zgodbo o umoru temnopoltega mladeniča, ki so ga na postaji podzemne železnice brez razloga ubili policisti. Coogler  je scenarij za Rockyjev spin-off  spisal skupaj z povsem neznanim Aaronom Covingtonom, pri piljenju zgodbe in finalni različici scenarija pa je pomagal tudi Sylvester Stallone.

Verjetno ni potrebno posebej pojasnjevati, kdo je Apollo Creed, Rockyjev nasprotnik iz prvih dveh filmov, ter kasnejši sodelavec in veliki prijatelj. Večina verjetno ve, da je Apollo v četrtem Rockyju umrl v ringu, a s tem vez med Balboo in Creedom ni prekinjena. 

Apollo je imel zunajzakonskega otroka, precej problematičnega mulca, ki je zaradi pogostega pretepanja in kratke vžigalne vrvice končal v poboljševalnici za mladoletnike. Od tam ga je po moževi smrti rešila Apollova žena Mary Anne. Otroka je uradno posvojila in Adonis "Donnie" Johnson je ob njej zrasel v lepo vzgojenega mladega moža. 17 let po posvojitvi Donnie ima prijetno pisarno in dobro plačano službo, vendar mladostniška ljubezen do vihtenja pesti še živi: mladec ob vikendih sodeluje v napol-ilegalnih boksarskih dvobojih onstran meje, v Mehiki. Jabolko ne pade daleč od drevesa in tudi Donnie se odlično znajde v ringu. Po dolgem zmagovalnem nizu na amaterskem nivoju se odloči preizkusiti v svetu profesionalnega boksa.  Odpravi se v Philadelphio, poišče Rockyja in ga s svojo vztrajnostjo in talentom prepriča, da postane njegov trener. Z zvenečim priimkom in legendo v vlogi trenerja Donnie nepričakovano dobi priložnost na veliki sceni.

Creed je prvi film v seriji, pri katerem Stallone ni ključna figura: njegova vloga je, čeprav pomembna, stranska, ob tem pa ni odveč poudariti,  da je to prvi film, v katerem ni prevzel eno izmed dveh najpomembnejših resorjev za kamero — režije ali scenarija. Sylvester Stallone je spisal scenarij za prvih šest filmov in režiral drugi, tretji, četrti in šesti film. In to nam neki pove. Po eni strani je to dokaz njegove prizemljenosti in dobre presoje, kdaj je smiselno stopiti vstran in centralno vlogo prepustiti prihajajoči generaciji. Po drugi strani v tej potezi prepoznamo igralčevo ljubezen do lika, ki ga je izstrelil v igralsko orbito in do danes ostal njegov največji dosežek.  Rocky, ta nekoliko surovi in nežni velikan dobrega srca, ki se zaljubi v sramežljivo, socialno nerodno dekle iz trgovinice za domače živali, nas je kupil že dolgo nazaj. Lik se je dobro staral in v njem še danes vidim dobrodušnega velikana, ki živi v prijetno melanholični harmoniji z lastno preteklostjo. In to je stanje duha, ki je odlično sinhronizirano s Stallonejevo igralsko frekvenco.

Liki in igralski nastopi so v bistvu tisti odločilni dejavnik, na katerem film gradi svojo všečnost. Odlični  Michael B. Jordan vsak prizor napolni s prav posebno energijo in v njemu je ameriški film našel igralca, ki ob preudarni izbiri vlog lahko ponudi še veliko. Prepriča tudi Tessa Thompson (opažena v satiri Dear White People), pevka s slušno motnjo, ki ogreje srce našega mladega leva. A ko odmislimo like in igralske dosežke, nam od filma žal ne ostane prav veliko. Zavedam se, da je boksarka drama dodobra izčrpano polje, na katerem je težko ponuditi nekaj novega, a za nadpovprečen rezultat je vseeno potrebno pokazati nekaj več scenaristične kreativnosti, podobni občutki so me prevzemali ob koreografiji dveh ključnih boksarskih dvobojev. Dobra kamera sicer ponudi nekaj svežine, a to je glede na končni razplet in re-interpretacijo win-win razpleta vseeno premalo. V filmu bodo nekaj več videli predvsem tisti, ki nimajo veliko izkušenj s filmi o boksanju, za vse ostale pa bo Creed zgolj solidna športna drama.

Ocena:

The Martian (2015)

Slovenski naslov: Marsovec
Država: ZDA
Leto: 2015 
Žanri: Avantura, Drama, ZF
Dolžina: 144' ,  Imdb 
Režija: Ridley Scott
Scenarij: Drew Goddard, Andy Weir (knjiga)
Igrajo: Matt Damon, Chiwetel Ejiofor, Jessica Chastain, Kristen Wiig, Jeff Daniels, Michael Peña, Kate Mara, Sean Bean, Sebastian Stan, Aksel Hennie

Novi film Ridleyja Scotta je vedno dogodek. Tudi če je njegov prejšnji film bil veliko razočaranje, še vedno imamo opravka s stvaritvijo režiserja, ki je posnel nekaj najsijajnejših primerkov sedme umetnosti. Človeka, ki nam je podaril Iztrebljevalca, Osmega potnika, Gladiatorja… Ridley se po Prometeju znova vrača k znanstveni fantastiki in to je informacija, ki je ob dobrem sprejemu Marsovca s strani kritike in občinstva dodatno povečala moje apetite. 

Marsovca iz naslova igra Matt Damon aka Mark Watney, astronavt in botanik, eden izmed članov Nasine vesoljske odprave, ki se mudi na Marsu. Prijeten raziskovalni izlet po prostranstvih Rdečega planeta prekine hitro bližajoča se nevihta in poveljnica je prisiljena ukazati umik v plovilo. Razmere se hitro zaostrujejo in kmalu postane jasno, da bo raketoplan moral prej kot je to sprva načrtovano končati misijo in se vrniti na Zemljo. Astronavte med umikom v plovilo zajame hud peščeni vihar, v katerem kratko potegne naš botanik. Vsi so dobro videli s kakšno hitrostjo ga je zadel kos satelitske antene in čez nekaj trenutkov je tudi  računalnik, ki nadzira življenjske funkcije vseh astronavtov sporočil, da je Watney umrl. Ob vedno hujših vremenskih razmerah je takojšnja evakuacija nujna in posadka Mars zapusti v prepričanju, da je Mark mrtev. Toda Mark jo je po nekem čudnem naključju odnesel zgolj z grdo vbodno rano, ki ni tako kritična. Bolj kritično je dejstvo, da je Mark zdaj edini človek na Marsu. Njegove zaloge hrane so omejene, nihče ne ve, da je živ, naslednja ekspedicija pa bo na Mars prišla šele čez štiri leta.

Ridley Scott je Marsovca posnel po scenariju Drewa Goddarda (Pošastno, Svetovna vojna Z, Koča v gozdu), ki je za to priložnost adaptiral knjižno uspešnico ameriškega pisatelja Andyja Weira (roman identičnega naslova je bil objavljen leta 2011). Marsovec je v osnovi zgodba o preživetju, znanstvenofantastična pustolovščina postavljena na 220 milijonov kilometrov  oddaljeni planet, v človeku neprijazno okolje, v katerem bi večina astronavtov, s sredstvi, ki so jim na voljo, preživela le nekaj mesecev. 

Toda Mark je človek, ki poleg posebnih »botaničnih moči« odlično razume tudi visoko tehnologijo in sofisticirano vesoljsko opremo. Na teh dveh povsem sprejemljivih predpostavkah in igralskih kvalitetah Matta Damona Scott zgradi zelo zanimivo, s kančkom okusnega humorja začinjeno prvo polovico filma. Zanimiva opažanja in zabavne domislice, ki jih Mark vsakodnevno beleži v svoj vesoljski video dnevnik lepo dopolnijo njegove vsakodnevne aktivnosti: iskanje rešitve za vzpostavitev komunikacije z Zemljo, testiranje dometa solarnega vozila, rešitev problema s hrano… V tem prvem delu je film v veliki meri tipičen one-man-show, Mark pa le malo slabša različica Chucka Nolanda iz Zemeckisovega Brodoloma, s katero sem bil več kot zadovoljen. A nato se zgodba odloči zapustiti vode prizemljene komične drame in se usmeriti v spektakel. Poskuša delovati po zelo uspešnem receptu Cuarónove Gravitacije, a pri tem stori kar nekaj vsebinsko-proceduralnih napak, ki so na koncu mojo  krivuljo zadovoljstva usmerile navzdol in dodobra izničile vse dobro, storjeno v prvem delu filma.  Spektakel za vsako ceno je strategija, ki zahteva kar nekaj prisiljenih, za lasje privlečenih zapletov in nič manj banalnih rešitev. Marsovec je film, pri katerem bi zlahka črtali kar nekaj likov in tega sploh ne bi opazili. Menim celo, da bi film s tem pridobil na kompaktnosti.  Še zdaj mi ni jasno, kaj je v tem filmu počela Kristen Wiig, zakaj smo rabili in Chiwetela Ejioforja in Jeffa Danielsa? Že eden izmed njiju bi zadostoval. Nič bolj ni izkoriščena niti Jessica Chastain, izmed kopice obrobnih likov filmu še najbolj koristita Michael Peña in do avtoritet nespoštljivi znanstvenik Donald Glover. 

Ocena: