Slovenski naslov:
Za vedno Lilja
Drugi naslovi:
Lilya 4-Ever
Država:
Švedska, Danska
Leto:
2002
Žanri:
Drama
Dolžina:
109 minut,
Imdb
Režija:
Lukas Moodysson
Scenarij:
Lukas Moodysson
Igrajo:
Oksana Akinshina, Artiom Bogucharski, Elina Benenson, Liliya Shinkaryova, Lyubov Agapova, Pavel Ponomaryov
Lukasa Moodyssona je na svetovni filmski zemljevid postavil film
Fucking Amal (domači naslov je Pokaži mi ljubezen), ki je obenem bil njegov celovečerni prvenec. Toplo sprejet film je bil zagon za nove projekte in njegov drugi film
Tillsammans (Skupnost) in tretji film
Lilja 4-ever, ki nekako zaokrožuje njegovo veliko trojko. Potem se Moodyson nekaj časa iskal in delal na projektih ki nekako niso dosegli kvalitete omenjenih filmov. Lani je posnel
Mammotha, o katerem sem že pisal
tukaj in nas spomnil na dneve, ko je bil v vrhunski formi. Lilja 4-ever je definitivno njegov najmočnejši film, ki sem ga pred dnevi videl že drugič in čeprav sem gledal že videno, me je zlahka znova posrkal vase.
V revnem predmestju ene od držav, nastalih po razpadu bivše Sovjetske zveza živi 16-leta Lilja. Lilja je po naravi upornica, ki obožuje Britney Spears in sanjari o odhodu v Ameriko. Njena mati je v zvezi s človekom, ki v rokah ima pomemben adut - ameriško zeleno karto. Ta je obljubil, da bo mater in hčerko odpeljal na zahod. Lilja je polna pričakovanj in nestrpno šteje dneve, a ko prida dan odhoda je Lilja odvečna prtljaga, ki se jo znebijo mati in njen novi mož. Nič ni pomagala ne jeza ne jok, mati je odšla in za sabo pustila objokano 16-letno dekle. Ko je odhajala je obljubila, da ji bo pošiljala denar … Daleč od oči, daleč od srca. Takšna usoda je doletela mladoletno punco, katere edini prijatelj je Volodya, fant, ki je še nekoliko mlajši od nje in večino časa preživi zunaj, saj ga doma čakajo le pesti zapitega očeta. Lilja v Volodyi najde iskrenega prijatelja, nekoga ki razume njeno stisko, saj je fant tudi sam v težkem položaju. Fant je praktično brezdomec, zato mu Lilja dovoli spati v njeni sobici. Lilja s prijateljico obišče nočni klub, kjer jo ta pouči, kako lahko hitro zasluži nekaj denarja. Klub je poln starejših gospodov, ki iščejo žensko družbo. Ideja da bi se prodajale se Lilji upira, a ko čez nekaj časa ostane brez denarja in hrane, odide v klub v upanju, da bo dobila stranko. Prva izkušnja je zelo neprijetna in Lilja začuti, da ta »obrt« ni za njo. Še isti večer na poti domov spozna Andreja, princa na belem konju (no ja, v rdečem Fordu), ki ji ponudi vožnjo domov in nanjo naredi izjemen vtis. Lep, prijazen in uglajen, poln razumevanja za mlado dekle, Andrej je vse, kar si punca lahko zaželi. Lilja in Andrej postaneta fant in punca in vse je na videz popolno. Andrej dela v tujini, a ker je tako zaljubljen vanjo, jo želi odpeljati na Švedsko, kjer bosta živela skupaj. Edina ovira je Liljina starost (16), zato ji Andrej uredi ponarejen potni list. Ponarejen potni list in dejstvo da se na pot ne odpravita skupaj je znamenje, da Andrej ima nekaj za bregom. Kmalu po prihodu v obljubljeno deželo se tega zave tudi Lilja, ko konča zaklenjena v nekem stanovanju, brez dokumentov, v brezupnem položaju.
Navdih za film je Moodysson dobil, ko je prebral časopisni članek, ki je opisoval podobno usodo neke 16-letnice. Lilja ni film, ki je narejen zato, da bi gledalca spravil v dobro voljo. Lilja je šokanten, grozovit, neprijeten, neverjetno žalosten film, ki nam pojasnjuje nekatere stvari, ali če hočete, predstavi stvari iz drugačnega zornega kota. Če je kdo dvomil v obstoj zlorabljanja, izkoriščanja, belega blaga in seksualnega suženjstva v današnji moderni, demokratični, socialno naravnani Evropi, lahko premisli še enkrat. Moodysson izjemno učinkovito prikaže načine, kako lahko proti svoji volji končaš na tako grdemu mestu in se znajdeš v brezizhodnem položaju. Izjemno prepričljiva igra Oksane Akinshine in Artyoma Bogucharskega se odlično sklada s Moodyssonovo vizijo in je pomemben dejavnik njegovega dokumentaristično-realističnega pristopa. Skozi celi film nam režiser ponuja kanček upanja, luč na koncu tunela, izhod ki je resda zelo daleč, a je vendarle otipljiv, možen, realen. Ali je Lilja naredila premalo korakov proti izhodu? Odgovor bi lahko bil pritrdilen, če nebi upoštevali dejstva, da vendarle gre za 16-letnega otroka. Ko Lilja steče na ulico in zadiha svobodo s polnimi pljuči, Moodysson dovoli gledalcu nekaj trenutkov oddiha, čeprav v teh trenutkih glasbena podlaga ne zbuja srečnih občutkov. Najprej policijska postaja in nato povratek domov. To je potek dogodkov, ki za Liljo nikoli ni bil realna opcija. Punca je enostavna bila preveč poškodovana, čustveno uničena, svet okoli nje je surov in depresiven, zato je odhod v nebesa njena edina možnost.
Ocena: 8.5/10
