petek, 16. julij 2010

Micmacs à tire-larigot (2009)


Slovenski naslov: Ni naslova
Drugi naslovi: Micmacs
Država: Francija
Leto: 2009
Žanri: Komedija
Dolžina: 105 minut, Imdb
Režija: Jean-Pierre Jeunet
Scenarij: Jean-Pierre Jeunet, Guillaume Laurant
Igrajo: Dany Boon, André Dussollier, Nicolas Marié, Jean-Pierre Marielle, Yolande Moreau, Julie Ferrier, Omar Sy, Dominique Pinon, Michel Crémadès, Marie-Julie Baup

Za filmske sladokusce je dovolj že nekaj kadrov, uporabljene barve in filtri, da že ve kdo stoji za tem filmom. Jean-Pierre Jeunet je eden izmed najbolj priznanih francoskih filmarjev, če vam njegovo ime ne pomeni prav veliko, mogoče vam bodo več povedali nazivi njegovih najbolj odmevnih filmov:  Delicatessen, La cité des enfants perdus, Amélie, Un long dimanche de fiançailles. Od Zelo dolge zaroke, njegovega predzadnjega filma je preteklo kar pet let, lani se je vrnil Micmacs à tire-larigot in nas znova potegnil v tipičen Jeunetov svet.

Bazila (Dany Boon) spoznamo že v otroških letih, v času ko se je pripetil dogodek, ki je močno zaznamoval njegovo življenje. Njegov oče, pripadnik francoske vojske je izgubil življenje na kriznem žarišču. Ubila ga je mina francoskega proizvajalca. Kakih dvajset let pozneje Bazil živi preprosto življenje, dela v videoteki, čas si krajša z gledanjem filmov. Ko v bližini videoteke pride do streljanja, se Bazil znajde na napačnem kraju ob napačnem času in pokasira strel v glavo. Čeprav je kazalo slabo, je Bazil vendarle preživel. Naboj je obtičal v njegovi lobanji, a možganov ni toliko poškodoval. Operativni poseg razkrije, da bi odstranitev naboja bila prenevarna, zato se zdravniki odločijo,da pustijo naboj tam kjer je. Po okrevanju Bazil izve, da je lastnik videokluba oddal njegovo delovno mesto atraktivni mladenki, tudi stanovanje je izgubil. Brez službe in stanovanja konča na cesti, kjer spozna Placarda, prodajalca stare krame, ki ga odpelje v svoje bivališče na bližnjem odpadu. Tam spozna pisano in nekoliko čudaško druščino, ki si je na odpadu uredila luštno domovanje. Novi sostanovalci Bazila sprejmejo kot enega izmed njih. Pripravljeni so mu celo pomagati pri njegovem drznem planu s katerim želi uničiti velika, sicer konkurenčna podjetja, ki se ukvarjajo z izdelavo orožja in vojaške opreme. Eno podjetje je izdelalo mino, ki je ubila njegovega očeta, drugo pa naboj ki ga je zadel v glavo.

Jeunetov Micmacs je nekoliko čudaško, stripovsko, vizualno močno doživetje, iz katerega bi zlahka naredili animirani film. Pravzaprav so njegovi liki takšni, kot da bi stopili ven iz kakšne risanke. Le da se junaki na naših ekranih pripravljajo na nevaren podvig. Akcijo v kateri želijo uničiti močno vojaško industrijo. Pisana druščina je pri tem tako spretna in strokovna, da bi jo celo Soderbergh lahko angažiral za svoj naslednji projekt. Tipičnega Jeunetovega humorja ne manjka, fotografija je odlična, tako kot je to pri njemu v navadi.  Micmacs  je film ki zabava, kljub temu da je vsebina videnega nekoliko nedodelana, ali če hočete brez prave globine. Karakterji so vodeni tako, da služijo predvsem filmskem zapletu, o njih ne izvemo prav veliko. Nekoliko več prostora je dobil le Bazil, sicer le zaradi tega, da bi se smiselno pojasnilo motive njegovega delovanja. Jeunetov zadnji film ni na nivoju njegovih prejšnji stvaritev. Zabaven, sproščen in vizualno bogat, toda nekaj več dela na zgodbi in karakterizaciji likov mu nebi škodilo.

Ocena: 7.0/10

1 komentar: