The Crazies (2010)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA
Leto: 2010
Žanri: Zf, Grozljivka, Triler
Dolžina: 101 minut, Imdb
Režija: Breck Eisner
Scenarij: Scott Kosar, Ray Wrigh
Igrajo: Timothy Olyphant, Radha Mitchell, Danielle Panabaker, Joe Anderson, Danielle Panabaker, Christie Lynn Smith

Reciklaža grozljivk posnetih trideset ali več let nazaj se je v zadnjih letih zelo povečala, tako da smo dobili rimejk marsikaterega izvirnika ki je nekaj veljal v tistih časih. Prihajajo nove generacije, ki izvirnikov niso videli, ali je njegova vizualna podoba preveč zastarela za novo generacijo, ki jo zanimajo izključno nove stvari. Zato je najlažje pobrati idejo iz preteklosti in jo servirati v novi podobi. The Crazies ni nobena izjema, gre za rimejk izvirnika z letnico 1973, ki ga je podpisal mojster žanra, George Romero.

Majhno mestece v zvezni državi Iowa, v katerem živi komaj 1200 prebivalcev je umirjeno, za življenje udobno okolje v katerem se ne dogaja prav veliko. Med bejzbolsko tekmo se na zelenici s puško v rokah prikaže domačin, njegove obnašanje je čudaško, namere pa sovražno nejasne. Možakar se ne odziva na šerifova navodila naj odloži orožje, soočen z grožnjo je šerif prisiljen v skrajnje dejanje. Domačin je ustreljen, njegovo obnašanje pa pripišejo alkoholu, toda prvi izvidi odkrijejo, da napadalec ni bil vinjen. Kmalu se tudi nekateri drugi prebivalci začnejo obnašati čudno, na mestnih ulicah šerif opazi vladno vozilo, ki pregleduje okolico. Seveda za to imajo svoje razloge. V bližnjem močvirju (na istem območju so tudi bazeni za vodooskrbo) je strmoglavilo vojaško letalo. Na krovu letala so bile zaloge kemičnega orožja, namenjenega v sežigalnico. Kot kaže je nevarna snov (virus) ušla v okolje in se s pomočjo pitne vode prenesla na okoliške prebivalce. V nekaj urah je vojska območje zaprla v nepropusten obroč, vojaške enote pa pobirajo prebivalce in jih peljejo v karanteno. Toda virus se zelo hitro širi in vedno več je prebivalcev, ki jih je virus spremenil v nevarne ubijalce.

Biohazard kot osnovna ideja, virus ki navadne  ljudi spreminja v krvožejne stvore je že večkrat uporabljena ideja, ki svoje oporišče najde v kategoriji možnega, v teoriji verjetnosti. Potem se na tej podlagi gradi prepričljivost posnetega, saj nihče ne more oporekati dejstvu, da je kaj takega možno (no ja, vsaj kar zadeva filmsko verodostojnost).  Vrtinec dogajanja premetava tudi lokalnega šerifa in njegovega pomočnika, ki se ne vdata v usodo in se poskušata prebiti zunaj zaprtega območja. Vojaška doktrina nalaga hitro ukrepanje, zato je razvrščanje na okužene in neokužene sila površno. Šerifova soproga je končala med okuženimi, toda šerif se s tem ne misli sprijazniti, zato je reševanje soproge iz karantene pričakovan potek dogodkov. Poskus preboja iz zaprtega območja je pot ki jo ubere četverček (šerif+njegova žena+ namestnik+naključno dekle), čeprav takšna odločitev ne deluje ne vem kako smiselno. Potem ko izvedo, da je po 48-ih urah jasno, kdo je okužen in kdo bo imel srečo in se izvlekel, je scenarij preboja še bolj butast. Nobenemu ne pride na misel, da bi pobral nujno za preživetje (ko so že obtičali v supermarketu) in se potuhnil za nekaj dni v kakšni prostrani kleti. Seveda ne, potem bi film bil pravi dolgčas, nebi videli kopice trupel, napetost bi popustila … To je nesprejemljiv scenarij za izdelek v tem žanrskem okvirju. Priznam pa, da me je film nekajkrat »trznil«, (ljubitelji grozljivk me prepričujejo, da je to najpomembnejši element filma), zato je verjetno tudi bil globalno pozitivno sprejet. Zame je to vendarle premalo za dvig iz povprečja.   

Ocena: 5.5/10