Les 7 jours du talion (2010)

Slovenski naslov: 7 dni
Drugi naslovi: 7 Days
Država: Kanada
Leto: 2010
Žanri: Drama, Triler
Dolžina: 105' ,  Imdb 
Režija: Daniel Grou
Scenarij: Patrick Senécal
Igrajo: Claude Legault, Rémy Girard, Martin Dubreuil, Fanny Mallette

38-letni Bruno Hamel je uspešen kirurg, srečno poročen, oče 8-letne Jasmine. Urejena vrstna hiša v predmestju in zadovoljna žena doma. Kaj več si človek želi? Bruno se je pravkar vrnil iz nočne izmene, Jasmine pa se odpravlja v šolo. Spotoma bo odnesla še vabila za rojstnodnevno zabavo, ki bo kmalu naokrog. »Če ni nobenega doma, vabilo odvrzi v nabiralnik,« ji svetuje oče in jo poljubi v slovo. Tudi gospa Hamel se kmalu odpravi v službo, Bruno pa na zaslužen počitek.. Zavoljo jutranje intimnosti s soprogo, je Bruno spal nekoliko dlje kot ponavadi, kmalu potem ko se je zbudil, se je iz službe vrnila tudi žena. Sredi neobveznega klepeta ju zmoti zvonec pri vhodnih vratih. Na vratih je sošolec njune hčerke, ki ji je prinesel gradivo za domačo nalogo, domnevajoč, da je Jasmine zbolela, kajti v šoli si danes ni prikazala. Že to je več kot zadosten razlog za preplah, kmalu se v celo zgodbo vključi tudi policija. Naslednji dan so v grmovju našli dekličino truplo. Jasmine je bila posiljena in nato brutalno umorjena. Starša sta izgubljena v brezmejni žalosti, brezupnost situacije kmalu sproži medsebojna obtoževanja. Upata le, da bo policija našla morilca, kar se čez nekaj dni tudi zgodi. Dokazi so neizpodbitni, DNK analiza izključuje vsako možnost, da gre za pomoto.

Kaj bi storili mi, če bi se znašli v takšni situaciji? Ali bi v glavi premlevali scenarij, v katerem pred sabo imate nemočnega, vklenjenega  pedofila, ki vam je ubil otroka? Bi razmišljali o dejanjih, s  katerimi bi mu radi povzročali neznosno bolečino in ob tem celo uživali ali vsaj doživeli nekakšno nedefinirano obliko zadoščanja? Nekaj podobnega se je imel v mislih tudi Bruno, a se ni ustavil pri fantaziranju. Skoval je načrt, pripravil vse potrebno in na dan prevoza na sodišče iz rok sodnih organov ugrabil hčerkinega morilca. Potem je poklical policijo in jim povedal, da je odgovoren za ugrabitev. Povedal jim je tudi, da bo morilca 7 dni mučil in trpinčil, ter ga na koncu tudi ubil, nato se bo predal. Čeprav z nekaterimi prizori močno spominja na megapopularno franšizo Žaga, kljub temu, da v filmu vidimo lepo število krvavih prizorov je 7 dni v prvi vrsti drama. Fantaziranje o maščevanju je nekaj, kar je večina ljudi, v nekakšni, recimo temu bolj umirjeni obliki, občutila. A potem se ni zgodilo nič, ohladili smo se, pozabili in pustili nevšečnost za sabo. Bruno ne more pozabiti, zadevo bo izpeljal do konca. Film v ospredje postavlja prav to vprašanje. Skozi občutja glavnega junaka tudi sami preučujemo svoja stališča in se nekako skupaj gibamo v enaki smeri. Tako kot on, se tudi mi sprašujemo, ali je nadaljevanje sploh smiselno. Kaj nam sploh pomeni morilčevo trpljenje, poniževanje, smrt? Igra dveh glavnih akterjev je pristna, kamera umirjena v vlogi neodvisnega opazovalca, ki je tukaj le zato, da nepristransko zabeleži dogajanje. Režiser Daniel Grou nam brez zadržkov pokaže mučne prizore, v katerih kirurg secira ujetnika (ki je mimogrede ves čas popolnoma nag). Prizori v temni kleti, brez kakršnekoli glasbe in molčeči kirurg, ki grozeče odločno postopa okoli pedofilskega morilca so res odlični. Policijski inšpektor na vso moč trudi, da bi prispel na kraj, kjer Bruno drži ujetnika, zato ga njegov pomočnik vpraša, zakaj tako vneto poskuša rešiti pedofila. »Ni on tisti, ki ga poskušam rešiti,« mu odvrne inšpektor in s tem stavkom nekako povzame poanto celega filma. Skupek vsega je zelo dober film, ki mu vsekakor velja nameniti nekaj prostega časa.

Ocena: 7.5/10