Strella (2009)

Slovenski naslov: Ni naslova
Drugi naslovi: A Woman's Way
Država: Grčija
Leto: 2009
Žanri: Drama
Dolžina: 111' ,  Imdb 
Režija: Panos H. Koutras
Scenarij: Panajotis Evangelidis, Panos H. Koutras
Igrajo: Yannis Kokiasmenos, Mina Orfanou, Minos Theoharis, Akis Ioannou

Grških filmov res nisem videl veliko. Nazadnje sem pogledal Kynodontas (Podočnik), dobitnika najpomembnejše nagrade na pravkar končanem LIFFu. Že večkrat se pokazalo, da uspeh enega filma iz neke države, za sabo potegne tudi druge in tako veliko pomaga celotni kinematografiji v matični državi. Svetovno premiero je film doživel na zadnjem berlinskem filmskem festivalu, nemalo prahu je dvignil v domovini, zaradi nekoliko »sporne« tematike.

Po 14 letih je Yiorgos dočakal dan, ko bo spet občutil, kako je biti svoboden človek. Zaporno kazen je odslužil zaradi umora, v zaporu je imel svojega »posebnega« prijatelja, s katerim tudi po izpustu ni pretrgal stikov.  Svojo prvo noč na prostosti Yiorgos preživi v hotelski sobi neuglednega atenskega hotela. Zjutraj se odpravi v rojstno vas zunaj Aten, pred odhodom na hodniku hotela spozna transseksualno prostitutko. Yiorgos želi prodati hišo na podeželju in začeti znova v Atenah, kjer nihče ne pozna njegove preteklosti. Po vrnitvi v hotel znova sreča prostitutko Strello, pri kateri preživi noč. Yiorgos in Strella se odlično ujameta, kmalu se Yiorgos preseli v Strellino stanovanje. Yiorgos poskuša izslediti sina, ki naj bi živel v Atenah, saj od svojega odhoda v zapor, sina ni ne videl, ne slišal. Iskanje sina zahteva brskanje po preteklosti, ki ga pripelje do šokantnega odkritja.

Nenavadne zgodbe so vedno bolj zanimive od ustaljenih klišejev, tako je tudi Strella zaradi kočljive tematike in seznama nastopajočih že od izida burila duhove v domovini. Zakaj? Kar nekaj razlogov je, da je temu tako, eden med njimi je zagotovo ta, da v filmu igrajo sami moški, ali so vsaj nekoč to bili. Razen majhne deklice, ki se pojavi v zadnji tretjini filma, na seznamu nastopajočih v glavnih ali stranskih vlogah prevladujejo transvestiti. Yiorgos, ki je pravkar prišel iz zapora, v katerem je izkusil in se navadil na »moško ljubezen« išče novi začetek. Etiketa bivšega kaznjenca je hudo breme v normalni družbi, med transvestiti, ki zaradi svoje drugačnosti živijo na družbenem robu, ta podatek nima neko posebno veljavo. Yiorgosovo iskanje sina je na nek način iskanje samega sebe, saj bo Yiorgos šele v svojih petdesetih dojel, kje tičijo korenine vsega, kar se je zgodilo v preteklosti. Sicer sem se nekoliko ustrašil, ko se je zgodba začela na nek način razpletati in pojasnjevati ozadje dogodkov. Pomislil sem, da je skoraj nemogoče, da si tako zastavljen film lahko privošči tako neprepričljivo naključno srečanje. Dvomi so kmalu razblinjeni, ko spoznamo, da v slučajnem srečanju ni bilo prav nič slučajnega. Dobra igra Yannisa Kokiasmenosa (Yiorgos) in Mine Orfanou (Strella), ki je v domovini ena izmed najbolj prepoznavnih transvestitov, ob dobri naraciji in prepričljivih situacijah pustijo dober vtis. Zaplet in nekateri liki me nekoliko spominjajo na Almodovarjeve like in zgodbe, vendar bi težko govoril o kopiranju, saj sta sama zgodba in liki dovolj samosvoji. Tako kot v nekaterih znamenitih filmih s podobno tematiko (The  Crying Game), grški režiser gre »do konca.« V kočljivih prizorih ne obrne kamero stran in prav to je največ razjezilo njegove puristične rojake.

Ocena: 7.0/10