Nothing Personal (2009)

Slovenski naslov: Nič osebnega
Država: Nizozemska
Leto: 2009
Žanri: Irska, Drama
Dolžina: 85',  Imdb 
Režija: Urszula Antoniak
Scenarij: Urszula Antoniak
Igrajo: Stephen Rea, Lotte Verbeekm

Na Poljskem rojena režiserka in scenaristka Urszula Antoniak živi in ustvarja na Nizozemskem, kjer je po nekaj kratkih filmih posnela celovečerni prvenec v nizozemsko-irski koprodukciji. Film je prejel nekaj pomembnih nagrad, med katerimi velja omeniti nagrado na filmskem festivalu v Locarnu in nagrado mednarodnega združenja filmskih kritikov (FIPRESCI).

V uvodnih prizorih opazujemo Anne v praznem stanovanju, izraz na njenem obrazu nam govori, da so to za njo težki trenutki. Zunaj pred vrstno hišo poteka garažna razprodaja, s katero Anne postavlja piko, na svoje dosedanje življenje. Poročni prstan, ki ga nato odvrže na tla in se odpravi ven, je začetek dolgega potovanja, na katerem bo obiskala različne kraje in obenem popolnoma spremenila svoj življenjski slog. Živela bo nomadsko življenje, hranila se bo s tistim, kar najde na poti. Anne je pozabila na lagodnost in udobje prejšnjega življenja in izbrala popolno svobodo. Takšna vrsta svobode včasih zahteva brskanje po smetnjaku in iskanje ostankov hrane med nesnago, toda Anne s tem nima težav. Pot jo pripelje iz Nizozemske na Irsko, na čudoviti otok, kjer postavi svoj šotor na nekem hribu, s katerega opazuje osamljeno hišo na obali. V upanju, da bo našla hrano se odpravi do hiše, kjer sreča Martina, vdovca, ki tako kot ona živi samotarsko življenje, brez veliko kontakta z drugimi ljudmi. Kljub Anninem neprijaznem in pošteno nesramnem pristopu, ji Martin ponudi pomoč in hrano, kar Anne sprva zavrne. Nato vendarle skleneta dogovor: Anne delala okrog hiše in na vrtu, hrana bo poplačilo za njen trud.

Rdečelasa Lotte Verbeek je odlično upodobila civilizacije in ljudi naveličano Anne, ki ima v nekem trenutku vsega dovolj. Tako kot  Emile Hirsch v Into the Wild se odloči za življenje izven urbanega okolja, neskončna prostranstva so njen dom, življenje v gibanju ultimativna izbira. Drugi ljudje so za Anne nujno zlo, njena komunikacija z njimi je praviloma sovražna, brezkompromisno odbojna. Čeprav je tudi Martin (še enkrat odlični Stephen Rea) izbral osamo,  je njegov odgovor na Annino sovražnost  umirjen, ravnodušno prijazen in pogostokrat nemalo ironičen. Korak za korakom se oba odpovedujeta koščkom svoje suverenosti, svobode in intimnosti zavoljo spoznavanja sočloveka. Hrepenenje po stiku postaja vedno močneje, potreba po človeški bližini, kljub bolečim spominom iz preteklosti neustavljiva. Zelo lepo posnet film je študija spoznavanja, zbliževanja in obujanja čustev, pri katerem me ni motil niti predvidljivi padec navidezne bariere, ki je nekaj časa ločevala Martina in Anne.

Ocena: 7.5/10