četrtek, 4. november 2010

La nana (2009)


Slovenski naslov: Služkinja
Drugi naslovi: The Maid
Država: Čile, Mehika
Leto: 2009
Žanri: Drama
Dolžina: 95'Imdb 
Režija: Sebastián Silva
Scenarij: Sebastián Silva
Igrajo: Catalina Saavedra, Claudia Celedón, Mariana Loyola, Agustín Silva, Alejandro Goic, Andrea García-Huidobro

Služkinja je film, ki sem ga hotel videti že dolgo nazaj, a sem vedno nekako pozabil nanj. Vedno se je kaj drugega prerinilo v ospredje in potisnilo ta zelo zanimivi čilski film v ozadje. Kljub nominaciji za zlati globus in Sundance nagradi za najboljši tujejezični film. Režijo in scenarij je podpisal dokaj neznani Sebastian Silva, ki je do danes režiral tri filme,  La nana pa je definitivno njegov najuspešnejši produkt doslej.

Raquel že 23 let dela kot gospodinjska pomočnica pri isti družini. Po vseh teh letih v družini uživa nekakšen poseben položaj, na Raquel so navezani prav vsi, še najbolj pa otroci, ki so zrasli ob njej in jo imajo za drugo mater. Ob Raquelinem rojstnem dnevu družina pripravi za služkinjo presenečenje in ji organizira zabavo, prav vsak član družine ji kupi tudi darilo. Vendar je Raquel nekoliko zadržana in vedno poskuša ohraniti distanco in tako pokazati svojo ponižnost pred delodajalci. Raquel nikoli ne pozabi dejstva, da je služkinja, če pa že, jo na to spomni kakšen izmed otrok, v trenutkih ko trmasto poskuša vsiliti svojo voljo in se obnašati tako, kot se lahko obnaša le resnična mama. Takrat ji povedo: »Ti si le služkinja!« in jo opomnijo, da vendar nima takšne moč kot si misli. Zadnje časi ji nagaja tudi zdravje, zato gospa Pilar (delodajalka) želi angažirati še eno služkinjo, ki bi pomagala Raquel. Raquel se počuti ogroženo in takšno idejo vztrajno zavrača, a ko zaradi zdravstvenih težav pristane v bolnišnici, druge rešitve ni. Po vrnitvi v hišo jo pričaka nova mlada pomočnica. Ko se bo Raquel počutila bolje, bo vsa pomembnejša hišna opravila znova prevzela ona, mlada služkinja je tukaj le v funkciji njene pomočnice. Raquel se počuti ogroženo, zato takoj pokaže zobe novi pomočnici in jo kmalu tudi spodi stran. Podobno se zgodi tudi z drugo pomočnico, ki prav tako zelo hitro obupa in zapusti hišo. Nato pa Raquelini delodajalci najamejo Lucy, mlado, odprto, dobrosrčno deklino, ki je vendarle nekoliko bolj trdoživa, kot so bile njene predhodnice.

Preden sem videl ta film sem mislil, da bom gledal zgodbo, v kateri bo premožna družina obrnila hrbet in nagnala dolgoletno služkinjo, potem ko ta pride v leta, v katerih zdravstveno stanje in delovna dinamika pri zaposlenem gre le še navzdol. Že na začetku je jasno, da je Služkinja nekaj povsem drugega. Že res, da film med ostalim pokaže tipično južnoameriško zgodbo, v kateri revna domačinka s podeželja dela za premožno družino (navadno evropskih korenin), tako tudi Čile ni nobena izjema. Toda ta pripoved je predvsem portret ženske, ki je zelo mlada prišla delati za neko družino in ji podarila svoja najboljša leta. V teh letih se tako navezala na svoje delodajalce, da ima občutek, da je to njena edina družina. Raquel je odnose s pravo družino je porinila na stranski tir, celo ko jo pokliče mati zanjo nima časa in se je poskuša na hitro znebiti. Prihod nove pomočnice pri Raquel sproži obrambni mehanizem, naenkrat začuti, da je njena pozicija ogrožena, zato ne izbira sredstev, kako odstraniti vsiljivko. Najbolj zabaven del filma so njeni ukrepi, s katerimi želi odgnati nezaželeno konkurenco. Najlažje je poslati novinko ven in nato zakleniti vrata. Nato prižgati sesalec in ure in ure sesati, dokler konkurentka brezupno čaka pri vhodnih vratih. Spotoma se ji lahko pokažeš za nekaj trenutkov pri oknu in ji daš vedeti, da ne gre za pomoto. Da je v tej hiši nezaželena. Ko je Lucy kot tretja pomočnica prišla v hišo je Raquel začela izvajati ustaljene ukrepe, toda Lucy je drugačna, s prijaznostjo odgovarja na nesramnost, s svojo zbranostjo in smislom za humor  rešuje kočljive situacije. Ko je napetost na vrhuncu, Lucy Raquel ponudi prijateljstvo in tako podre vse zidove, ki jih je Raquele gradila okoli sebe tako dolgo. Silva je odlično pričaral Raquelino preobrazbo, naš odnos do glavne junakinje je  nekajkrat spreminjal in vsakič to naredil zelo prepričljivo. Mogoče je pri tem bil tako prepričljiv zato, ker tudi sam izvira iz družine, ki je imela hišno pomočnico. Veliko je bilo odvisno od Cataline Saavedra (Raquel), ki je s svojo vlogo ženske ujete med zidovi hiše premožne družine opravila z odliko. Tresoča kamera in ročno narejeni posnetki Raquel v notranjosti hiše so v sozvočju z notranjimi občutki ženske, ki čuti utesnjenost in konstanten pritisk. Nasploh so igralski prispevki prepričljivi, gledalec nima težav s sprejemanjem likov, ki so verjetni in pred kamero zelo naravni. Film vsebuje še nekaj zanimivih detajlov o katerih bi se dalo debatirati, vsega vseeno ne mislim odkriti. Končni izdelek je kombinacija socialne drame, psihološkega trilerja in komedije, ki na zelo zanimiv način kaže medčloveške odnose in značaje, dobra režija drži gledalca konstantno zainteresiranega in angažiranega, ter mu v dobrih 90-ih minutah ponudi filmsko izkušnjo, ki ostane še dolgo v spominu.

Ocena: 8.0/10

2 komentarja:

  1. Ne vem, zakaj, ampak nehote sem se spomnil na odlično Ivoryjevo dramo The Remains of the Day (1993) s Hopkinsom v vlogi butlerja, ki mu smisel daje prav vloga, ki jo ima pri svojem delodajalcu, tudi za ceno lastnega življenja in želja. Bi se mogoče dalo potegniti kakšne vzporednice?

    OdgovoriIzbriši
  2. Filma si delita kar nekaj skupnih točk, a je najpomembnejša razlika med Saavedro in Hopkinsom tiči v razlogih, ki jih ženejo naprej. Hopkins to počne zaradi same službe, ki ga nekako definira kot osebo, Saavedra pa zato, ker je njena služba vez med njo in družino,ki ji pomeni največ. Ostanki dneva imajo še nekaj pomebnih elementov (lord z nacističnimi nagnjenji) in sramežljivo ljubezensko zgodbo, po drugi strani je La nana več ali manj "one man show."

    OdgovoriIzbriši