Slovenski naslov: Sherlock Holmes: Igra senc
Država: ZDA
Leto: 2011
Žanri: Akcija, Avantura, Krimi
Dolžina: 129' , Imdb
Režija: Guy Ritchie
Scenarij: Michele Mulroney, Kieran Mulroney
Igrajo: Robert Downey Jr., Jude Law, Rachel McAdams, Noomi Rapace, Stephen Fry, Jared Harris
Že ob premieri v veselem decembru, ko so me z vsakega avtobusnega postajališča pozdravljali plakati za novega Sherlocka Holmesa, sem imel slab občutek. Tako intenzivna reklamna kampanja pogosto ne pomeni nič dobrega. Izjeme seveda obstajajo, a je neprijeten vonj po Transformerjih in podobnih akcijskih spektaklih, ki rekrutirajo zabave željne množice, vseeno bil premočan. Zato sem se modro odločil, da denarja za kino vstopnico ne bom dal. Kakorkoli, vlagatelji so dosegli, kar so želeli. Premeteni studijski možje so izkoristili ugoden trenutek in z Igro senc dodobra napolnili svoje mošnjičke. Več kot 530 milijonov dolarjev zaslužka je zagotovilo, da nas podobni filmi čakajo tudi v prihodnje in verjetno je prav to zagotovilo, ob dejstvu, da je film podpisal Guy Ritchie, še najbolj žalosten moment moderne kino realnosti. Zdaj, ko je Igra senc dostopna na različnih optičnih nosilcih, sem vseeno podlegel pritisku vsega dobrega, kar mi je preteklosti ponudil Ritchie in se posadil pred televizijo. Brez pričakovanj.
Tokrat je na nasproti Holmesa stal sovražnik, ki je po dolgotrajnem scenarističnem brainstormingu dobil kvalitete, ki so najmanj enakovredne Holmesovim vrlinam. Seveda, tako kot vsak dober zlobnež, tudi ugledni profesor James Moriarty (Jared Harris) ima megalomanske načrte in zvito strategijo, kako postati najpomembnejši (najbogatejši) mož na svetu. Profesor je tako prebrisan in vpliven, da ga ne more ustaviti nihče. Razen enega in edinega Sherlocka Holmesa, seveda. Ustavljanje zlobneža bi bila veliko preprostejša in hitreje izvedljiva naloga, če se g. Holmes nebi ukvarjal s svojeglavim Watsonom, ki se je nenadoma odločil za skok v zakonski jarem. In to je nekaj, kar Holmes ne more dovoliti, ne v trenutkih, ko človeštvu preti globalna katastrofa. Tudi če je treba nevesto vreči iz drvečega vlaka, kajti brez Watsona ob sebi se Holmes počuti kot ženska brez moškega. Močna ženska, a vseeno ženska. Šele z Watsonom ob sebi, Holmes postaja tisti pravi macho, strah in trepet vsakega zločinca. Ob majhni, simbolični pomoči Noomi Rapace, ki v nadaljevanju zavzame mesto Rachel McAdams. Švedinja je trenutno bolj vroča in tudi ta moment so snovalci maksimiranja dobička s pridom izkoristili. Noomi je dobila zajeten honorar in ničvredno vlogo, ki ji razen večje mednarodne prepoznavnosti, ni prinesla veliko razloga za zadovoljstvo. In če je Ritchie začel godrnjati, so ga hitro pomirili s tolažilno nagrado in mu dovolili še eno slow-motion sekvenco. In slow-motion sekvenca je nekaj, čemur se Ritchie enostavno ne more upreti. In prav slow-motion sekvenca v gozdu je najboljši del filma, pravi Time Warp na kvadrat. Če malo bolje pomislim, je poleg te sekvence, edino kar mi bo ostalo v spominu redefiniranje Holmesove seksualne usmeritve. Zakaj pa ne? Če že snemajo film, v katerem želijo čim bolj slediti aktualnim filmskim trendom, potem ni odveč, če nekaj pozornosti namenijo tudi homoseksualnem delu populacije. Nekaj za vsakogar, bi se lahko glasil moto. Nadaljevanje je neizogibno. To je jasno. Izziv je enostavno prevelik ($$$), da ga ne bi sprejeli.
Ocena:
Kot die hard ljubitelj Sherlocka, sem bil močno razočaran nad dotičnim skrpucalom. Že prvi me je pustil precej hladnega, ampak tale me je pa prav razpizdil. Pa kaj se grejo no. To sploh ni več Sherlock. Kot da bi gledal kakšnega naspidiranega Jasona Stathama.
OdgovoriIzbrišiKaj češ, to se prodaja. Akcija za vsako ceno je moto, ki ga v Holivudu vsi jemljejo smrtno resno. Na tej ideji so tudi obudili novega visokoproračunskega in dobičkonosnega Holmsa. In to je vse kar šteje. Že zaradi tega sovražim Maščevalce in ne bom šel v kino. Protestiram.
OdgovoriIzbriši