Slovenski naslov: Ni naslova
Drugi naslovi: Sleep Tight
Država: Španija
Leto: 2011
Dolžina: 102', Imdb
Režija: Jaume Balagueró
Scenarij: Alberto Marini
Igrajo: Luis Tosar, Marta Etur, Alberto San Juana, Iris Almeida
V svetovnem merilu španska kinematografija zaseda pomembno mesto, glede na število odmevnih celovečercev, ki jih po osnovni žanrski opredelitvi etiketiramo za horor izdelke. Eden najodmevnejših španskih avtorjev v tem segmentu je Jaume Balagueró, ki si je ustvaril ime z veliko mednarodno uspešnico [Rec] iz leta 2007 in nadaljevanjem istega, ki je nastal dve leti kasneje. Sicer je Balagueró pred tem posnel nekaj zanimivih naslovov, ki so pritegnili predvsem ljubitelje strahu in groze (Los sin nombre, Darkness, Frágiles). Po letu 2009 in uspehu doseženem z omenjenim [Rec] dvojčkom, se Balagueró vrača z naslovnim umotvorom, ki je, v osnovi, vendarle nekoliko »mehkejši,« od njegovih najznamenitejših grozljivk. V resnici je Mientras duermes srhljivka z elementi grozljivega, brez grafične manifestacije groze, suspenz in občutek nevarnosti pa izvirata predvsem iz psihopatske narave glavnega protagonista Cesarja (Luis Tosar). Njegovo delovno mesto najlažje definiramo kot nekakšno mešanico hišniškega in vratarskega dela. Poleg dela za pultom, Cesar stanovalcem priskoči na pomoč pri odmašitvi odvodnih cevi, varstvu cuckov, menjavi žarnic in podobnih drobnih opravilih. Toda za masko prijaznega receptorja se skriva človek, ki enostavno ne prenese srečnih ljudi. Ki je tako nesrečen, da želi greniti življenja tistih, ki po njegovem mnenju živijo preveč srečno. Vedno nasmejana in vesela Clara iz tretjega nadstropja, je ena takih. Cesar ima ključe od njenega stanovanja. Tako, kot vseh ostalih. Že manjša sabotaža odvodne cevi je dober razlog za vstop v Clarino stanovanje.
Če bi iskal razlike med franšizo [Rec], ki je prav te dni dobila še tretje nadaljevanje (pri katerem Balaguero sodeluje kot kreativni producent) in naslovno stvaritvijo, potem najočitnejšo razliko predstavlja konkreten odmik od krvave zombijade proti psihološki grozljivki. Ob tej priložnosti Balaguero predvsem stavi na seciranje psihopatskega uma glavnega protagonista. Cesarjeva perspektiva je izbrana za primarno in v nekaterih prizorih sem celo imel občutek, da režiser od gledalca zahteva sočustvovanje z anti-junakom. In mogoče sem tudi sam malo zamaknjen, a v nekaterih prizorih, se je prav to tudi zgodilo. Če ste na podobni valovni dolžini, potem se mogoče boste tudi sami ujeli (ali ste se že), v tem, moralno oporečnem odzivu. Večina dogajanja se odvije v meščanski stanovanjski stavbi, kar spet kliče po primerjavi z omenjeno [Rec] franšizo in priča o Balaguerovi iznajdljivosti pri inštalaciji filmske zgodbe znotraj relativno majhnega prostora. Najmočnejši segment filma je preformans odličnega Luisa Tosarja, ki je v svojo kolekcijo odlično interpretiranih likov, dodal še zelo prepričljivega psihopata. Naj spomnim na Tosarjev nastop v odlični mednarodni uspešnici Celica 211 (Celda 211, Daniel Monzón, 2009) in nič slabšem Tudi dež (Tambien la lluvia, Icíar Bollaín, 2010), med tistimi novejšimi naslovi. Tisti, ki nekoliko aktivnejše spremljate španskogovorečo produkcijo, ste ga verjetno že prej opazili v izjemni drami Ponedeljki na soncu (Los lunes al sol, Fernando León de Aranoa, 2002), ali romantični drami, Dam ti svoje oči (Te doy mis ojos, Icíar Bollaín, 2003). Mientras duermes je konkreten izdelek, a kljub temu z videnim nisem povsem zadovoljen. Cesarjeva motivacija se mi zdi vprašljiva, ali vsaj neustrezno razložena in želel bi videti nekoliko temeljitejšo razlago njegove nesreče, želel bi vedeti, kaj so poglavitni cilji njegovih postopkov. Enkrat se zdi, da Cesar želi svojo žrtev transformirati v mizerno nesrečno razvalino, a kasneje, ko na površje privrejo njegova skorajda romantična čustva do Clare, je ta teorija postavljena na glavo. Dokaj nejasna je vloga matere, ki jo Cesar vsakodnevno obiskuje v bolnišnici, rahlo neprepričljivo deluje tudi Clarino neregistriranje Cesarjeve prisotnosti. Z nekaj več scenaristične iznajdljivosti bi lahko nastal odličen film, tako pa smo dobili povsem solidno srhljivko, ki konkretno izpolni svoje poslanstvo in nas obdrži zainteresirane, od začetka, do konca. (+3)
Ocena:
Ni komentarjev:
Objavite komentar