sobota, 2. marec 2013

Hawooling [Howling] (2012)



Slovenski naslov: Ni naslova
Drugi naslovi: Howling
Država: J. Koreja
Leto: 2012
Žanri: Triler, Misterij
Dolžina: 114' ,  Imdb
Režija: Yoo Ha
Scenarij: Yoo Ha, Asa Nonami (knjiga)
Igrajo: Song Kang-Ho, Lee Na-Young, Shin Jung-Keun, Lee Sung-Min, Lee Min-Ho

Zadnje čase se vedno pogosteje sprašujem, kaj se je zgodilo s korejsko filmsko norostjo? Kaj se je zgodilo s kinematografijo, ki me je iz leta v leto razveseljevala z razburljivostjo in drugačnostjo, o kateri so številne svetovne kinematografije, vključno s hollywoodsko visokobudžetno produkcijo, lahko le sanjale? V zadnjem letu je na tem blogu bilo vedno manj prispevkov o korejskih filmih, razlogi takšnega stanja pa ne tičijo v mojem nespremljanju aktualne korejske ponudbe, ampak v dejstvu, da mi Koreja ponuja vedno manj materiala, o katerem je vredno pisati. Howling je eden izmed tistih naslovov, ki je na papirju deloval sila obetavno, saj je bil eden izmed najuspešnejših filmov na korejskih kino blagajnah v lanski sezoni. A bolj kot višina izkupička na blagajnah me je pritegnilo ime režiserja, saj je Yoo Ha človek, ki je podpisal A Dirty Carnival (Biyeolhan geori, 2006), eden izmed najzanimivejših korejskih prispevkov k žaru gangsterskega filma. Zelo zanimiva je tudi celotna igralska zasedba, sestavljena iz uveljavljenih igralskih imen. V glavni moški vlogi nastopa legendarni Song Kang-Ho (Memories of Murder, Sympathy for Lady Vengeance, Thirst), glavna ženska vloga pa je pripadla Lee Na-Young, ki je v spominu ostala po nastopu v Kim Ki-dukovem Dream (Bi-Mong, 2008).
Detektiv Sang-Gil (Song Kang-Ho) in njegovi kolegi prispejo na kraj zločina in začnejo s preiskavo neobičajnega primera. Pred sabo imajo povsem zoglenelo truplo neznanca, ki je nenavadno hitro zgorel v avtomobilu, od katerega ni ostalo nič. Edina priča je brezdomec, ki trdi, da so žrtev naenkrat zajeli ognjeni zublji, ki so se zelo hitro razširili na vozilo in ga spremenili v ognjeno gmoto. Sang-Gil je nervozen, ker ga nadrejeni niso predlagali za napredovanje, novi poročnik pa je postal sodelavec, ki si tega, po njegovem prepričanju, nikakor ne zasluži. Zdaj so mu pa naprtili še novo neizkušeno partnerko, ki mu bo zgolj v napoto in zadnja stvar, ki jo potrebuje v tem trenutku, je ta kompliciran primer, ki mu bo znižal količnik uspešnosti. A zgodi se prav to, primer konča na njegovi mizi in Sang-Gilu ne ostane nič drugega, kakor da se loti zahtevne preiskave. Nova partnerka Eun-Young se navkljub njegovi podcenjevalni drži izkaže za bistro detektivko, ki ji do živega ne pride niti vsakodnevno šikaniranje ostalih oddelčnih kolegov. Obdukcija zoglenelega trupla razkrije sledi močnega ugriza in ko v mestu čez nekaj dni odkrijejo truplo moškega, ki ga je pokončal pasji ugriz, postane jasno, da sta primera povezana.

Howling nam v svoji esenci prinaša zgodbo o naporih dveh policistov, ki poskušata razvozlati serijo bizarnih umorov. Že dolgo nazaj sem spoznal, da se pri korejskih filmih ne gre pretirano ozirati žanrske oznake, saj se je že neštetokrat pokazalo, da tamkajšnji ustvarjalci nimajo pomislekov, pri mešanju različnih žanrskih prvin. Tako tudi tukaj hitro opazimo, da gre za nekakšen hibrid, v katerem je največ klasične detektivke, pomešane z elementi trilerja in srhljivke, zraven pa dobimo tudi ščepec drame. Film je  posnet po knjižni uspešnici The Hunter (Kogoeru Kiba), japonske pisateljice Ase Nonami, ki jo je za filmsko platno adaptiral Yoo Ha. Obrtni plati filma ne morem očitati veliko - zgodba teče v dobrem ritmu in je večji del minutaže zanimiva, tudi osrednja uganka je dovolj motivirajoča in kratkočasna, da skoraj dve uri dolg film mine dokaj hitro. Med boljše točke filma velja uvrstiti tudi igralska nastopa osrednjega detektivskega para, ki mu v medsebojni interakciji uspe razviti dobro kemijo - proces približevanja novih partnerjev je kljub klišejskem nasprotovanju starejšega mlajšemu (v našem primeru mlajši), dovolj zabaven in prepričljiv.  Moram priznati, da je misterij, ki požene zgodbo naprej, blagodejno vplival na mojo koncentracijo. Radovednost je očitno bila tako močna, da je dodobra zameglila zelo klišejsko zastavljene like in obrabljene vzorce v prikazu dinamike odnosov znotraj policijskega oddelka. Zdaj, ko se ozrem nazaj je očitno, da film v tem segmentu premore bore malo izvirnosti in inovativnosti, le malenkostno bolj zanimivo pa je počasno razkrivanje ozadja misterija, ki ga poskušata razvozlati glavna protagonista. Ustvarjalci v zgodbo kmalu vpletejo mamila, mladostniško prostitucijo in ostale grde stvari, kar se ne zdi povsem zgrešeno, vendar je to storjeno na tako površen in nezanimiv način, da sem na koncu imel občutek, da so me zbombardirali s preveliko količino slabo povezanih, neprepričljivih zasukov. Mislim, da Howling svojo energijo po nepotrebnem razdaja na vse strani, želi biti kompleksen za vsako ceno in prav zato na koncu skoraj povsem izgubi fokus, ter se sesede pod težo odvečnega balasta.  (-3)                                      


Ocena:


* iz objave odstranjene fotografije (zahteva DMCA)

2 komentarja:

  1. Videl. Precej sem bil razočaran, če sem odkrit. :(

    OdgovoriIzbriši
  2. Korejska ustvarjalna kriza v polnem zamahu ;)

    OdgovoriIzbriši