Slovenski naslov: Ni naslova
Drugi naslovi: After Lucia
Država: Mehika, Francija
Leto: 2012
Žanri: Drama
Dolžina: 93', Imdb
Režija: Michel Franco
Scenarij: Michel Franco
Igrajo: Tessa Ia, Gonzalo Vega Jr., Tamara Yazbek, Hernán Mendoza, Paloma Cervantes, Juan Carlos Barranco
Mladi mehiški režiser Michel Franco je že s prvencem Daniel in Ana (2009) pritegnil nemalo pozornosti v filmskem svetu. Med opazovalci so bili tudi canski selektorji, ki so potem Francov drugi celovečerec uvrstili v sekcijo Poseben pogled in mu ob koncu festivala celo podelili glavno nagrado. After Lucia je kasneje postal še uradni mehiški kandidat za tujejezičnega oskarja, kar je bilo več kot dovolj, da film konča na mojem seznamu nujnih ogledov.
Franco zgodbo odpre s prevzemom popravljenega avtomobila iz avtomehanične delavnice. Avtomobila, ki je pripadal Luciji, soprogi in materi, ki je izgubila življenje v prometni nesreči. Toda življenje teče naprej in ovdoveli mož Roberto (Hernán Mendoza) in njegova 17-letna hčerka Alejandra (Tessa Ia) enostavno morata nadaljevati s svojimi življenji. Skleneta, da bo najbolje, če se preselita in začneta znova, zato se iz priobalnega mesta Puerto Vallarta preselita v mehiško prestolnico. Roberto je kuharski mojster, zato hitro najde novo službo v neki restavraciji, hčerka Alejandra pa v šoli spozna nekaj prijateljsko razpoloženih sovrstnikov, ob katerih bi prilagoditev na novo okolje morala biti bistveno lažja. Nato jo novi prijatelji povabijo, naj z njimi preživi vikend v luksuzni hiši enega izmed sošolcev in Alejandra povabilo sprejme. Hčerka spretno prikriva žalost, žura z novimi prijatelji in spotoma naredi nekaj (tipično najstniških) nepremišljenih potez, ki ji prinesejo nove skrbi in še dodatno zakomplicirajo njeno življenje. Med tem se depresivni oče nikakor ne more sprijazniti z ženino smrtjo in se vedno težje osredotoča na svoje delovne obveznosti. Se zapira vase in ne opazi, kaj se dogaja s hčerko, ki pred očetom zelo dobro skriva svojo stisko. Oba zaprta v svoja svetova premišljujeta, da življenje ne more biti bolj mizerno, kot je že, molk pa nad njiju privablja nove, še temnejše oblake.
After Lucia je težek film. In ko rečem težek, v mislih nimam težav z razumevanjem filma, saj je ta v podajanju zgodbe zelo jasen in nedvoumen, ampak bolj ciljam na nelagodje, ki se z zaslona zelo intenzivno prenaša na gledalca. Franco prisega na opazovalno pripovedno tehniko, zavrača stilizacijo in se izogiba subjektivizmu in metaforam, rezultat teh odločitev pa je občutek pristnega realizma, ki ga gledalec dobi med opazovanjem življenj njegovih protagonistov. Skozi dolge statične kadre gledalec postane t.i. muha na zidu in občutek da gledamo film počasi izginja, zato sem se v posameznih etapah pripovedi počutil kot nema priča, ujetnik podob na ekranu, ki nima niti najmanjše možnosti, da bi na kakršenkoli način vplival na potek zgodbe. Skratka, to je zgodba, ki ji ne moreš obrniti hrbta, ampak jo enostavno moraš gledati. In trpeti. Tako kot trpita naša osrednja protagonista. Mislim, da je Francu uspelo odlično izpostaviti pomembnost in nujnost komunikacije, še posebej med družinskimi člani in nas istočasno opozoriti, koliko stvari lahko gre narobe, ko komunikacije ni.
Drugi pomembnejši moment pripovedi je motiv nasilja med najstniki in zdi se, da danes skorajda ni države, ki bi bila imuna na ta skrb zbujajoči pojav. Človek se sprašuje, zakaj se mladi fantje in punce obnašajo tako kot se, od kod sploh izvira ta brezčutnost in zloba do sočloveka? Kaj se dogaja z moralnim kompasom prihajajočih generacij in kakšno vlogo v tej celi zgodbi igramo starši, ki s svojim obnašanje ponujamo zgled mladim? Vsa ta vprašanja se nekako navezujejo na Francovo (ne)prikrito kritiko srednjega višjega razreda (kot enega izmed nosilnih stebrov modernega kapitalizma), ki ob takšnem življenjskem stilu enostavno pozablja svojim potomcem vcepiti tiste temeljne človeške vrednote. Sprašujem se, ali je avtor s svojimi opažanji namiguje, da je nasilništvo med najstniki zgolj nezaželeni stranski učinek kapitalistične družbe? Kakorkoli, film očitno povzdiguje kar nekaj resnih vprašanj, na katera lahko vsak posameznik poišče svoje odgovore. After Lucia je poleg vseh teh zanimivih aspektov tudi dobro odigran film in moja edina resna pripomba se nanaša na držo glavne protagonistke, ki se mi vseeno zdi nekoliko preveč vdana v usodo.
Ocena:
Ni komentarjev:
Objavite komentar