Transcendence (2014)

Slovenski naslov: Transcendenca
Država: VB, ZDA, Kitajska
Leto: 2014
Žanri: Drama, Misterij, ZF 
Dolžina: 119' , Imdb
Režija: Wally Pfister
Scenarij: Jack Paglen
Igrajo: Johnny Depp, Rebecca Hall, Morgan Freeman

100 milijonski proračun, zanimiva igralska zasedba in nadebudni režiser-debitant Wally Pfister, ki je v preteklosti skrbel za vizualno všečnost filmov Christopherja Nolana — za  svoja prizadevanja je prejel tudi tisto najžlahtnejše priznanje (zlati kipec za Izvor)  — so na papirju delovali kot zmagovita kombinacija. Investitorji so najbrž upali, da Transcendenca lahko potroji vložena sredstva, a iz današnje perspektive se zdi, da bo film s težavo prišel na pozitivno ničlo. 

Zgodbo postavljeno v bližnjo prihodnost začnemo v času po tehnološki apokalipsi. Ni elektrike, pametni telefoni so neuporabne smeti, avtomobili ne vozijo, vojska je na ulicah. Tipkovnica je le kos plastike, s katerim lahko zagozdiš vrata, v trgovinah se ne da dobiti niti najnujnejših življenjskih potrebščin. Kaj se je zgodilo? Po odgovor gremo pet let v preteklost, v čas ko se znanstveni superstar Will Caster (Johnny Depp) nahaja na pragu velikega preboja na področju razvoja umetne inteligence. Skupaj z ženo Evelyn (Rebecca Hall) in najboljšim prijateljem Maxom (Paul Bettany) so uspeli v najbolj sofisticiran računalnik na  svetu prenesti zavest opice in dan, ko bo stroj možno oplemeniti s človeško kodo, več ni daleč. Nato laboratorije v katerih razvijajo to napredno tehnologijo napadejo tehnološki teroristi, ki v umetni inteligenci s človeško dušo vidijo resno grožnjo, svoja prepričanja pa so pripravljeni braniti z vsemi sredstvi. V napadu je pobita cela ekipa znanstvenikov, ki je delala na omenjenem projektu, vendar je njihova primarna trača Will Caster v napadu le lažje ranjen. A že nekaj dni kasneje se izkaže, da tudi zanj ni pomoči, saj je naboj ki ga je opazil bil zastrupljen. Will bo živel le še nekaj tednov, zato se v dogovoru z Evelyn in Maxom odloči, da svoje umiranje znanstveno izkoristil: v računalnik bojo naložili njegovo zavest in tako prvič preskusili delovanje superračunalnika s človeško programsko kodo. 

Osnovna premisa Transcendence v bistvu niti ne deluje preveč slabo in verjetno zato ni takšno presenečenje, da se je nekdo odločil investirati tako visok znesek v realizacijo projekta. V grobih skicah je zgodba delovala dokaj interesantno, a očitno se je zalomilo pri dodajanju številnih detajlov, ki potem celoti dajejo barvo in okus. Marsikakšna pomanjkljivost je zagotovo rezultat površnega scenarističnega dela, predvsem v delih, ko je potrebno določene stvari pojasniti, obrazložiti in jih postaviti v kontekst same zgodbe. Jasno je, da filmi, ki temeljijo na znanstveno sofisticirani tematiki morajo do neke mere poenostaviti svoje teorije, da so te sprejemljive in razumljive kar najširšem krogu gledalcev. A kljub temu je potrebno pokazati vsaj malo volje, da se določene stvari pojasnijo. Povedati zgolj to, da stvari funkcionirajo po zaslugi čudežne tehnologije in potem vsako čudo ki se servira gledalcu razložiti zgolj z omembo te tehnologije, je, milo rečeno, neresno. Transcendenca ne želi biti samo zf-triler in od samega začetka kaže ambicije, da bi bila resna romantična drama, a tudi v tem segmentu ne doseže praktično nič. Na račun teh prizadevanj se že tako predolg film tam okoli prve ure trajanja skoraj ustavi, kot logičen rezultat dolgočasja, ki smo ga gledali pred tem. Med vsemi nastopajočimi se je še najbolj trudila Rebecca Hall, a tudi njeni napori niso obrodili sadov. Vrhunec nesmisla je nedvomno veliki akcijski finale, v katerem znanstvenik, FBI agent, nekaj oboroženih tipov v sončnih očalih in ena havbica, poskušajo ustaviti najbolj sofisticiran stroj na svetu. Tradicionalno. Z obstreljevanjem. Na srečo je tu ljubezen, ki še enkrat premaguje najvišje ovire.        

Ocena: