Slovenski naslov: Zgodbe o konjih in ljudeh
Država: Islandija, Nemčija, Norveška
Leto: 2013
Žanri: Komedija, Drama, Romantični
Dolžina: 81', Imdb
Režija: Benedikt Erlingsson
Scenarij: Benedikt Erlingsson
Igrajo: Ingvar E. Sigurdsson, Charlotte Boving, Steinn Armann Magnusson, Helgi Bjoernsson, Kristbjoerg Kjeld, Juan Camillo Roman Estrada
Zgodbe o konjih in ljudeh so celovečerni prvenec islandskega režiserja Benedikta Erlingssona, lanskoletni islandski kandidat za tujejezičnega oskarja in eden izmed priljubljenih naslovov v festivalskem krogotoku, ki poleg kopice islandskih oskarjev (na Islandiji jim rečejo edda), na kontu ima tudi nagradi za najboljšega režiserja/debitanta na festivalih v Tokiu in San Sebastianu. Mogoče je najbolje, če vam dogajanje postavljeno v odročno islandsko vasico predstavim s pojasnilom nenavadne podobe s promocijskega plakata. Človek na belem konju, pravzaprav kobili, je eden izmed najuglednejših prebivalcev omenjene vasice. Mož spoštovan med moškimi in zaželen med ženami, ki se nekega jutra odpravi na krajšo kasaško turo skozi vas. Mogoče na tej točki ni odveč povedati, da konji v vasi imajo poseben status; dober konj je ekvivalent prestižnega jeklenega konjička v urbanem okolju in gospod na sliki zgoraj ima najboljšega konja daleč naokoli. Prav zato sovaščani sprehod njegove živali skozi vas iz svojih dvorišč opazujejo z mešanico spoštovanja in zavisti. Če bi dotični gospod tistega usodnega jutra vedel, kako zelo hudo bo prizadet njegov ponos, zagotovo bi raje ostal doma in sploh ne bi zajahal svoje lepotice. To kar prikaže plakat je naraven potek dogodkov, rezultat neustavljive sle po parjenju, ki se je enostavno moralo zgoditi. Za lastnika živali je še posebej poniževalno dejstvo, da so šov videli skoraj vsi sokrajani. To je samo ena izmed več med seboj bolj ali manj povezanih in zabavnih epizod, v katerih opazujemo življenja domačinov, konj in enega špansko govorečega popotnika, ki je zašel v te kraje.
Islandija je dežela v kateri po nekaterih ocenah živi okoli sto tisoč konj in večina teh živali se svobodno sprehaja po islandskih prostranstvih. To dejstvo nam približa poseben odnos Islandcev do teh živali in na nek način pojasnjuje, zakaj se v vseh epizodah zgodba suče okoli vsaj enega konja in njegovega lastnika. Konj je tako za njihove lastnike statusni simbol in ponos, turistična atrakcija in glavno debatno izhodišče, krotenje divjih živali pa je za mnoge domačine eden izmed glavnih virov prihodka. Nekatere izmed šestih ohlapno povezanih epizod nam pokažejo, da razlike med ljudmi in konji v določenih pogledih pravzaprav niso tako velike, druge pa te razlike izpostavljajo z enim skupnim imenovalcem, oziroma konstatacijo: žival je tista, ki vedno ravna nagonsko, racionalno, pravilno, med tem ko smo ljudje čudaški, v dejanjih pogosto iracionalni in nepremišljeni. V debitantski stvaritvi Benedikta Erlingssona, ki velja za enega izmed najuspešnejših islandskih gledaliških režiserjev, bodo zadoščanje našli predvsem tisti, ki so jim všeč drugačne, nenavadne zgodbe. Takšne, ki jih večina navadno označi za čudne, kar posledično pomeni, da suhi humor, ki preveva njegovo stvaritev preprosto ni za vsakogar. Po moji oceni je prav režiserjev občutek za podajanje dogajanja iz humorne perspektive v situacijah, ki jih običajno ne doživljamo kot takšne, največji adut filma. Erlingsson se z Zgodbami o konjih in ljudeh na izviren način loti nekaterih klasičnih motivov kot so zategnjeni medsosedski odnosi in alkoholizem, vleče izjemno zabavne vzporednice med človeškimi in živalskimi spolnimi nagoni, se malce pošali na račun radovednih turistov, itd. Epizoda s špansko govorečim turistom, ki s svojim konjem sredi snežnega viharja obtiči v divjini in si potem na inovativen način reši življenje tako, da zleze v drobovje mrtve živali, mogoče najbolje oriše čudaško komičnost filma. Zaključil bom z režiserjevimi besedami: Pomembno je poudariti, da med snemanjem konji niso bili zlorabljeni. Tako je objavljeno na koncu odjavne špice, in je popolnoma resnično. (+3)
Ocena:
Ni komentarjev:
Objavite komentar