Faults (2014)

Slovenski naslov: -
Država: ZDA
Leto: 2014
Žanri: Drama, Triler
Dolžina: 89' ,  Imdb 
Režija: Riley Stearns 
Scenarij: Riley Stearns
Igrajo: Leland Orser, Mary Elizabeth Winstead, Chris Ellis, Beth Grant, Lance Reddick, Jon Gries

Vse kar se lahko programira, se lahko tudi de-programira, oziroma povrne na tovarniške nastavitve. Proces, ki ga vsi dobro poznamo, se je izkazal za zelo uporabnega pri reševanju težav z neubogljivi napravami. Pritisnemo nekaj tipk in softver se vrne v tisto začetno stanje,  ko smo prav lepo sodelovali z našo neubogljivo napravico. Z ljudmi so stvari bolj zapletene. Z nekaterimi  nas vežejo krvne vezi, druge spoznamo, se z njim družimo in jih vzljubimo. A na neki točki lahko pride do sprememb, zaradi katerih se s tistimi, ki nam nekaj pomenijo, več ne razumemo tako dobro. Počasi se eni od drugih oddaljujemo in v nekem trenutku ob kakšnem spominu na lepše čase pomislimo, kako lepo bi bilo, če bi stvari bile takšne, kakršne so bile nekoč. Včasih se stvari popravijo, včasih pa prestopimo tisto nevidno črto, po kateri več ni povratka na staro. Mogoče bi tudi nam v nekaterih primerih prav prišel reset gumb (čeprav možnost tovrstne manipulacije zbuja vrsto pomislekov), s katerim bi lahko trajno izbrisali travme in napačne odločitve.

Ansel Roth (Leland Orser) ni človek s posebnimi močmi, ki lahko stori kaj takega, vendar  njegova pomoč lahko pride še kako prav, če poskušamo vzpostaviti stike z družinskim članom, ki se je pridružil psevdoreligioznemu kultu. Za ljudi, ki se pridružijo kultom rečemo, da so jim oprali možgane, jih na nek način programirali za življenje v skladu s pravili kulta. G. Roth je razvil postopek de-programiranja, ki pomaga odstraniti ideje, ki jih v možgane svojih sledilcev vsadijo manipulativni voditelji in jih vrniti v stanje pred "okužbo." O svojih podvigih je napisal knjižno uspešnico in celo vodil lastno televizijsko oddajo. Toda njegov voz je na neki točki krenil navzdol in v trenutku ko ga spoznamo, dosegel najnižji možni nivo. Anselovo edino premoženje je neugledno vozilo, ki je obenem njegova dnevna soba in spalnica. V prtljažniku so škatle z njegovo novo knjigo (izdano v samozaložbi), ki jo ne kupuje nihče. Knjige, ki jih naš junak promovira v neuglednih hotelih, pred maloštevilno skupinico radovednežev, ki so prišli predvsem zato, da bi v živo videli propadlo zvezdo. Vso nezavidljivost njegove situacije mogoče najbolj pojasni pripetljaj v hotelski restavraciji, kjer naš junak poskuša plačati kosilo z že izrabljenim kuponom, ki ga je pred tem potegnil iz koša za smeti. A nato se tudi zanj prikaže luč na koncu tunela: starejši par mu je pripravljen ponudi bogato nagrado, če iz primeža kulta reši njuno ljubljeno hčerko.

Režiser in scenarist Riley Stearns se s svojim celovečernim prvencem v precep vzame fenomen kultov, ki so na ozemlju Združenih držav od nekdaj imeli ugodne pogoje za ekspanzijo. Kvalitetna otvoritev zgodbe vedno blagodejno vpliva na utrjevanje gledalčeve koncentracije in Stearnsu je z uvodno epizodo v hotelski restavraciji uspelo prav to. Ansel Roth me je že s to uvodno sekvenco očaral do te mere, da sem se v svojem naslanjaču presedel in poiskal bolj udobno položaj. Kaj takega po navadi naredim podzavestno, ko se pripravljam na ogled kakšnega izmed naslovov, ki že dolgo stojijo na samem vrhu moje prioritetne liste.  Portretiranje luzerja kakršen je Ansel, je vedno sprehod po tanki črti: njegovo obnašanje je tako nadležno, da se nevarno blizu približa temu, da ga zasovražimo, vendar Stearns naraščajočo odbojnost do junaka blaži z učinkovitim orisom nezavidljivosti njegovega položaja, ki generira sočutje in razumevanje, kot učinkovito protiutež njegovemu nadležnemu karakterju. Eden najmočnejših adutov filma je tako mojstrsko lovljenje ravnotežja med resnostjo in absurdno komičnostjo posameznih situacij (Anselov poskus samomora z izpušnimi plini je ena zabavnejših variacij na to temo), ter sposobnost hitrih in povsem kredibilnih prehodov iz komedije v dramo. V tem smislu me Stearnsova režija z neobičajnimi nihanji vzdušja in ritma spominja na črnohumorne prejeme bratov Coen, coenovsko vzdušje pa dodatno krepijo dinamični, duhovito spisani dialogi. Navdušijo tudi krasni igralci, prepričljiva Mary Elizabeth Winstead (sicer režiserjeva soproga), ki tu zabeleži eno zanimivejših vlog v dosedanji karieri in odlični Leland Orser, ki je po dolgotrajnem životarjenju v različnih stranskih vlogah končno dobil priložnost pokazati, da ima več kot dovolj igralskega znanja in talenta za vlogo prve violine. Faults ima tudi nekaj slabših strani (pričakovanj ne izpolni predvsem postopek de-programiranja), vendar te še vedno ne pokvarijo zelo dobrega celostnega vtisa. Priporočam.

Ocena: