Citizenfour (2014)

Slovenski naslov: Citizenfour
Država: Nemčija, ZDA, VB
Leto: 2014
Žanri: Dokumentarni
Dolžina: 114' ,  Imdb
Režija: Laura Poitras
Igrajo:  Edward Snowden, Glenn Greenwald, William Binney, Ewen MacAskill

Citizenfour je film, ki je v zadnjem obdobju pritegnil največ pozornosti na področju dokumentarnega filma. Nagrada oskar je še dodatno utrdila status prvega dokuja preteklega leta in k filmu usmerila še nekaj dodatnih gledalcev, ki jih k dokumentarnemu filmu praviloma pritegnejo le tisti najodmevnejši naslovi.  Stvar je za širšo javnost tokrat še posebej zanimiva, saj so svetovni mediji zgodbi žvižgača Edwarda Snowdena in resnici o vsesplošnem nadzoru ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA) v zadnjem letu namenili ogromno prostora. Ta zapis bo nekoliko krajši, saj ob tako odmevni zgodbi najbrž ni potrebno izgubljati časa s povzetkom vsebine. Zato bom raje nekaj besed namenil režiserki Lauri Poitras, novinarki, aktivistki in eni izmed dežurnih kritičark ameriške protiteroristične politike po 11. septembru.  Citizenfour je sklepni del trilogije, ki jo odpra My Country, My Country (2006), dokumentarec o vojni v Iraku, vmes, med obema, pa stoji The Oath (2010), ki skozi zgodbi dveh moških spregovori o Guantanamu,džihadistih, ameriški paranoji in ostalih stranskih učinkih preventivnega protiterorističnega delovanja. Režiserkino minulo delo je v resnici imelo ključno vlogo pri  Snowdnovi odločitvi, da naveže stik s Poitrasovo. Citizenfour je vzdevek, pod katerim je bivši uslužbenec Agencije za nacionalno varnost režiserki poslal prvo kodirano e-sporočilo, s čem je ta postala medijski kanal, preko katerega je resnica o nelegalnem sistematičnem nadzoru pricurljala v javnost.

Poitrasova je že pred prvim srečanjem s  Snowdenom v Hong Kongu vedela, kako velika in pomembna je zgodba, ki jo bosta s pomočjo ameriškega novinarja Glenna Greenwalda in njegovega britanskega kolega Ewena MacAskilla (The Guardian), odposlala v svet. S seboj je vzela kamero in v Snowdnovi hotelski sobi posnela video material, ki sestavlja hrbtenico njenega filma. Avtorica je dokumentirala potek intervjuja z novinarjem Guardiana, v osemdnevnem bivanju v hotelu pa ji je uspelo ujeti napeto vzdušje med pričakovanjem prvih odzivov in reakcij po objavi prvega prispevka v britanskem časniku.  Citizenfour funkcionira kot odlično tempiran vohunski triler, ki uspešno osvetli motive glavnega protagonista, obenem pa nam približa njegove strahove povezane z lastno varnostjo in realno možnostjo, da v sobo vsak čas vdrejo možje v temnih oblekah in ga odpeljejo.  Pri ustvarjanju napetega vzdušja je najpomembnejšo  vlogo odigrala odločitev, da se film posname in montira kot dogodek, ki poteka v realnem času, dodatno težo pa prinaša spoznanje, da so vsi uporabljeni posnetki avtentični in prikazujejo resnične protagoniste in dejanske dogodke. Snowden v nekem trenutku izrazi upanje, da bo njegov zgled opogumil še več žvižgačev, da stopijo iz sence in pomagajo pri ustvarjanju manj nadzorovane družbe, v kateri ideal svobodnega posameznika ne bo samo iluzija. To je ena glavnih idej filma, jaz bi pa za konec želel poudariti še nekaj: ta film ni samo portret izjemno pogumnega in nesebičnega posameznika, ampak tudi prispevek, ki nas še enkrat opominja na izjemno pomembno vlogo neodvisnega raziskovalnega novinarstva.  

Ocena: