Mother! (2017)

Foto: Paramount Pictures

Slo naslov: Mati!

Država: ZDA

Jezik: angleščina

Leto: 2017

Dolžina: 121' ,  Imdb

Žanri: drama, grozljivka, misterij

Režija: Darren Aronofsky

Scenarij: Darren Aronofsky

Igrajo: Jennifer Lawrence, Javier Bardem, Ed Harris, Michelle Pfeiffer, Domnhall Gleeson, Brian Gleeson, Stephen McHattie, Kristen Wiig

CinemaScore je ameriška organizacija, ki že štiri desetletja raziskuje »počutje« kino obiskovalcev, ki z ocenami od A do F ocenjujejo svoje zadovoljstvo po ogledu posameznih naslovov. V vseh teh letih in "merjenjih" je le 19 filmov prejelo najslabšo možno oceno. Zadnji naslov na tem kratkem seznamu je Mati! Darrena Aronofskega. Na seznamu, med drugim, najdemo filme Roberta Altmana (Dr. T & Women), Williama Friedkina (Bug), Stevena Soderbergha (Solaris), Andrewa Dominika (Killing Them Softly)... Slednjega sem uvrstil na seznam najboljših filmov leta 2012, kar morda najbolje odraža moje mnenje o tovrstnih merjenjih. Mogoče ni odveč dodati, da sta dva od petih filmov iz franšize Transformerji prejela najvišjo možno oceno A, eden A-, dva sta prejela oceno B+.  Po teh meritvah najvišje ocene praviloma dosegajo Marvelovi super junaki, bodisi v posamezni (Čudežna ženska), bodisi v ekipni (Maščevalci) konkurenci, če se osredotočim na najbolj sveže primere. Takšen odnos ameriške publike do filma (Evropejci se tej praksi iz leta v leto vedno bolj približujemo), ki se drzne v ogled ponuditi nekaj drugačnega, filma, ki ne želi slediti ustvarjalnemu enoumju in zavestno tvega komercialno (ne)uspešnost, je gotovo skrb zbujajoč trend. Festivali počasi postajajo oaze avtorskega filma in zdi se, da bodo internet, izid filma na optičnem nosilcu ali VOD platformi, edini način za konzumiranje alternativne ponudbe.

Foto: Paramount Pictures

Najnovejši film Darrena Aronofskega je prav to – alternativa. Drugačnost, ki je mnogi enostavno ne morejo požreti, čeprav številni razočarani komentatorji med vrsticami priznavajo, da so film vseeno odgledali do konca. Morda zato, ker so bili na nek način izzvani s tem kar gledajo, ali zato, ker so po tihem upali,  da bo režiser na koncu z eno maestralno potezo vse skupaj povezal, videnem dal smisel in razlago. To se seveda ni zgodilo, saj konec koncev Mati! ne potrebuje nobene dodatne razlage. Aronofsky je v svojih metaforah tako jasen, da si gledalec zlahka izbere kakšno izmed številnih interpretacij in malokatera izmed izbranih bo v celoti zgrešena. Rekel bi, da je prav nesubtilnost pri izražanju idej najbrž največja pomanjkljivost filma. Slaba koherentnost je drugi dejavnik, ki gotovo ne olajša spremljanja pripovedi – potrebno je kar nekaj koncentracije in potrpljenja, vendar mu to ob izbranem načinu podajanja zgodbe ne štejem v minus. V tem, bolj kot pomanjkljivost, vidim izziv in poziv gledalcu, da aktivno sodeluje v dogajanju – sproti premišljuje o tem kar gleda in na tej poti sprejema določene zaključke. V (pre)široko sporočilno vrednost filma se ne bom spuščal, saj ključne točke za razmislek najdemo v skoraj vsaki na spletu objavljeni recenziji in nenazadnje v režiserjevi izjavi, objavljeni teden dni pred premiero filma. Menim, da je Mati! V prvi vrsti poseben pogled na svet v katerem živimo in kritika aktualnega kurza človeštva, ki vedno bolj izgublja kompas. Kritika splošno uveljavljenih meril vrednosti, vedno večje uniformiranosti in ozkogledosti človeka, ter naraščajoče ignorance do vsega, kar poskuša izzvati ta merila in vzorce.

Ocena