The Post (2017)

Foto: 20th Century Fox

Slo naslov: Zamolčani dokumenti

Država: ZDA

Jezik: angleščina

Leto: 2017

Dolžina: 116',  Imdb

Žanri: biografija, drama, zgodovinski

Režija: Steven Spielberg

Scenarij: Liz Hannah, Josh Singer

Igrajo: Meryl Streep, Tom Hanks, Bob Odenkirk, Sarah Paulson, Bruce Greenwood, Jesse Plemons, Bradley Whitford, David Cross, Carrie Coon, Michael Stuhlbarg, Tracy Letts

Dve leti nazaj se je veliko govorilo o zgodovinski drami Spotlight (Tom McCarthy), zgodbi o novinarjih, ki razkrijejo zlorabo mladostnikov v katoliških institucijah. Film je prejel 6 nominacij za nagrado oskar in na koncu bil nagrajen v dveh pomembnih kategorijah (najboljši film in scenarij). Letos smo ponovno dobili zgodbo, ki iz novinarske perspektive obravnava odmeven škandal iz preteklosti – tokrat so v ospredju "Pentagonski dokumenti," študija ameriškega ministrstva za obrambo, ki razkriva resnico o vietnamski vojni. Na režiserskem stolčku je Steven Spielberg, ki s svojim najnovejšim filmov zelo očitno meri na zlate kipce, ki jih bodo na začetku marca podeljevali v Los Angelesu. Zdaj že vemo, da se stvari na zlatih globusih niso iztekle po njegovih željah (6 nominacij, 0 kipcev), a to zdaj več niti ni tako pomembno. Bolj pomembno je, kako dober je njegov najnovejši umotvor in ali film po kakovosti dejansko sodi med najboljše filme lanskega leta. Brez ovinkarjenja lahko rečem, da je  Spielberg to pot posnel film, ki ne prinaša nobenega pravega presežka. Zamolčani dokumenti so v najboljšem primeru soliden film, ki ima svoje momente: ne glede na zgodovinsko ozadje je aktualen že zaradi človeka, ki trenutno vodi Belo hišo, zanemarljiva ni niti sporočilnost, s fokusom na pomembnosti svobodnega novinarstva in svobode govora. 

Foto: 20th Century Fox

Vsi ameriški predsedniki, ki so imeli dostop do sporne študije so torej ameriškemu ljudstvu lagali in potemtakem je trditev, da so vsi ameriški predsedniki lažnivci, povsem na mestu. Spomnimo se samo na iraško kemično orožje, ki potem ni nikoli bilo najdeno (uradni razlog za še eno vojno) in prepoznali bomo kontinuiteto. Iz tega vidika Spielberg  "Pentagonskim dokumentom" pripisuje preveliko pomembnost, saj se zgodovina ves čas ponavlja, spremenilo pa se je zelo malo, ali nič. Sporna naj bi bila tudi vloga, ki jo film pripisuje časopisu Washington Post (ta naj bi bila v resnici veliko manjša), a to v končni fazi nima vpliva na končni rezultat. Iz moje perspektive je bolj moteče, da Zamolčani dokumenti potrebujejo več kot polovico filma, da ujamejo ritem in postanejo zanimivi. Občasni humorni prebliski v dobri uri filma so pač premalo, saj so liki in situacije enostavno nezanimivi, vez na relaciji gledalec-liki je temu primerno šibka. Režiser Spielbergovega kalibra bi moral gledalcu ponuditi več. V zadnjih letih so njegovi filmi preveč predvidljivi, preveč formalni in v mnogih pogledih pretirano preračunani. Vsa čast Streepovi in Hanksu, ki sta tudi to pot prepričljiva, toda človek se preprosto "naje" oskarjevskega materiala, v katerem iz leta v leto gledamo ene in iste igralce. V celotni zasedbi sta se mi še najbolj dopadla Bob Odenkirk in Tracy Letts, ki iz njunih vlog izvlečeta maksimum. Nekako v drugem planu film preko portreta lastnice časopisa, njene zgodbe o življenju v očetovi, in nato moževi senci, gradi komentar na temo položaja ženske v tedanji družbi. Na koncu se zgodba celo nasloni na afero "Watergate," ki je odnesla predsednika Nixona. Spielberg tako pokima klasiki Vsi predsednikovi možje (Alan J. Pakula, 1976), ki je za večino novinarskih filmov letvico odložila na rekordno, nedosegljivo višino. Zamolčani dokumenti želijo biti predzgodba Pakuline kalsike in to tudi so, vendar na drugi, za stopnico ali dve nižji kakovostni ravni.  

Ocena