If Beale Street Could Talk (2018)

Stephan James and KiKi Layne in If Beale Street Could Talk (2018)
© 2018 Annapurna Releasing, LLC. All Rights Reserved

Slovenski naslov: Šepet nežne ulice

Država: ZDA

Jezik: angleščina

Leto: 2018

Žanri: drama, krimi, romantični 

Dolžina: 119' ,  Imdb 

Režija: Barry Jenkins

Scenarij: Barry Jenkins, James Baldwin (knjiga)

Igrajo: KiKi Layne, Stephan James, Regina King, Colman Domingo, Teyonah Parris, Brian Tyree Henry, Michael Beach

Šepet nežne ulice je novi film ameriškega režiserja Barryja Jenkinsa, ki se je širši filmski javnosti prikupil s svojim drugim celovečercem Mesečina (Moonlight, 2016), za katerega je pred dvema letoma prejel kar tri oskarje (najboljši film, prirejeni scenarij, igralec v stranski vlogi) in kopico drugih odličij. Tudi naslovni je bil vključen v oskarjevsko kampanjo s tremi nominacijami in ena izmed teh je bila uspešna – nagrado za najboljšo igralko v stranski vlogi je prejela Regina King. 

Jenkins se je to pot odločil za adaptacijo istoimenske knjižne predloge ameriškega pisatelja Jamesa Baldwina, ki nas pelje Harlem (pretežno črnsko četrt v New Yorku), sredi 70-tih let prejšnjega stoletja. Nelinearna pripoved spremlja 19-letno Tish in 22-letnega Fonnyja, ki sta pred kratkim sklenila zaroko in začela z iskanjem njunega novega doma. Toda večina nepremičnin v mestu je v lasti belcev, ki temnopoltim sodržavljanom ne želijo oddajati stanovanj, zato naloga ne bo tako enostavna. Vmes je potrebno z zaroko seznaniti še obe  družini in tudi tu ne bo šlo brez zapletov: Fonnyjeva mati namreč ni najbolj zadovoljna s sinovo izbiro in dejstvom, da Tish že nosi njegovega otroka. Skupno večerjo, na kateri bi morali proslaviti zaroko, prekinejo težke besede iz ust matere bodočega ženina, toda kmalu se bodo vsi skupaj soočili s še večjo težavo. Fonnyja zaprejo in ga obtožijo posilstva, ki ga ni zagrešil.

Regina King and KiKi Layne in If Beale Street Could Talk (2018)
© 2018 Annapurna Releasing, LLC. All Rights Reserved

Zavoljo nelinearnega razvoja zgodbe ne poznamo vseh okoliščin in zgodi se kar nekaj skokov po časovnici, preden Jenkins obtožnico v režiji rasističnega policista postavi v kontekst kasnejših dogodkov. Režiser si pred tem vzame čas, da nam približa močno čustveno vez, ki sta jo stkala mlada zaljubljenca in šele nato v enačbo doda zunanji dejavnik, oziroma motnjo, ki njuno čisto in nedolžno ljubezen postavi na resno preizkušnjo. Iz moje perspektive »Šepet« v prvi vrsti izjemno rekonstruira duh časa in gledalcu ponuja možnost občutiti delček črnske izkušnje v obravnavanem obdobju. Okvir za portret temnopolte Amerike je sicer ljubezenska zgodba, vendar so elementi, s katerimi Jenkins gradi tisto večjo sliko trpljenja afroameriške skupnosti silovitejši in pomembnejši. Slika bi z drugačnim kulturno-razrednim profiliranjem protagonistov nedvomno lahko bila še bolj mučna in še bolj jezna. Toda Jenkins tudi v teh okvirjih zadane bistvo, z odličnimi prizori, kot je denimo tisti, v katerem mlada Tish opisuje, kako se počuti v koži prve temnopolte prodajalke, v eni izmed newyorških veleblagovnic. Sekvenca subtilno podčrta bistvo rasizma in pogum, ki so ga temnopolti Američani potrebovali za vsakodnevno soočanje s takšnimi, na videz banalnimi detajli, kakršen je preizkušanje dišav v lokalni veleblagovnici. Jenkins iz svojih likov zna izvabiti in v njih prepoznati globoka čustva skrita v neizrečenih besedah – v očeh in na obrazih prepričljivih igralcev, ki z dobrimi nastopi oživijo junake, s katerimi se ni težko poistovetiti in jih razumeti. Šepet nežne ulice ni tako močna in posebna izkušnja, kakršna je bil režiserjev prejšnji film Mesečina, a vseeno gre za pomemben dosežek, s katerim je Jenkins dodatno utrdil sloves enega najperspektivnejših mladih avtorjev onstran velike luže.   

Ocena