Vice (2018)

Christian Bale and Amy Adams in Vice (2018), Photo: Imdb

Slovenski naslov: Mož iz ozadja

Država: ZDA

Jezik: angleščina

Leto: 2018

Žanri: biografija, drama, komedija

Dolžina: 132' ,  Imdb 

Režija: Adam McKay

Scenarij: Adam McKay

Igrajo: Christian Bale, Amy Adams, Steve Carell, Sam Rockwell, Alison Pill, Jesse Plemons, Lily Rabe, Tyler Perry, LisaGay Hamilton, Adam Bartley, Justin Kirk 

V enem zgodnejših prizorov v filmu, mladi električar Dick Cheney skupaj s sodelavci opazuje kolega, ki si je po padcu z višine grdo zlomil nogi. Nihče ne ukrepa. Večina jih pravzaprav s ciničnim nasmehom na ksihtih opazuje prizor. »Glej ga, luzerja, kako se je sfukal!« so besede, ki niso izrečene, a nekako obvisijo v zraku. Nekdo izmed vodilnih naposled naroči, naj pokličejo rešilca, ki bo nesrečnika odpeljal v bolnico, delavcem pa je ukazano, naj se vrnejo nazaj na delo. Zdi se, da je Dick nekaj trenutkov premišljeval, da bi bilo človeško ostati ob ponesrečencu vsaj do prihoda reševalnega vozila. A ko nadzornik še enkrat ponovi ukaz, tudi on sprejme pravila igre: nesrečniku pošlje zaničevalen nasmešek in se odpravi nazaj na delo. 

Režiser in scenarist Adam McKay (Voditelj vrača udarec, Velika poteza) nam s prizorom pokaže, da mladi Cheney ni bil človek brez sočutja, ampak nekdo, ki je sprva še bil dovzeten za trpljenje drugih, v določenem smislu pa prizor lahko beremo tudi kot eden od načinov, kako družba (Amerika) oblikuje značaj posameznika. McKay večkrat skače po časovni premici, kombinira dogodke iz obdobja v katerem je Cheney v svojih rokah držal vajeti Amerike z dogodki iz mladosti, ko ta še ni kazal potez, ki krasijo voditelja. Prej nasprotno – mladi Cheney bi najbrž postal niče, pijanček s službo pri elektro podjetju, ki bi ga morda celo doletela usoda siromaka iz začetka zgodbe. 

Na njegovo srečo je ob njem stala žena Lynne, ki je z ultimatom dosegla spremembo in odločilno usmerila Dickovo zgodbo. Lahko bi celo rekli, da gospa Cheney v začetni fazi moževe kariere bila »mož iz ozadja,« ki je z nasveti ključno usmerila njegovo kariero. Ambiciozna gospa Cheney je bila izjemno inteligentna oseba, ki se je dobro zavedala položaja ženske v tedanji družbi. Osebne ambicije je podredila moževemu uspehu, v katerem je znala najti zadoščanje in Dick je znal ceniti njen prispevek – ravno v odnosu z družino, ženo in potomkama (ena hčerka je bila lezbijka) McKay vzpostavi človeško plat portretiranca. 

Christian Bale and Sam Rockwell in Vice (2018), Photo: Imdb

Učenec je sčasoma prerastel učitelja in postal eden najvplivnejših mož v ameriški politiki. Cheney se  je že od prvih pomembnejših korakov pod okriljem Donalda Rumsfelda počutil kot riba v vodi. Bil je zanesljiv in lojalen sodelavec, ki je v maniri šahovskega velemojstra v nastanku vpijal politično znanje. Postopoma je pridobival moč in vpliv in v nekem trenutku postal človek, ki kristalno jasno vidi premike na politični šahovnici in odlično predvideva poteze nasprotnikov. Okoli sebe je zbral sodelavce sposobne odstraniti ali ustrezno prikrojiti zakonske ovire, ki so zavirale uresničitev njegovih ciljev in to so aspekti Cheneyjeve osebnosti, ki jih film učinkovito približa gledalcu. 

McKay je zgodbo postavil v okvire politične satire, kar morda ni najprimernejša strategija za portretiranje človeka, čigar politične poteze v celemu svetu in sami Ameriki v očeh velike večine imajo negativen predznak. Zgodba mestoma sicer ponudi nekaj učinkovitega humorja, ki nekako ni v sozvočju s posledicami odločitev, ki jih McKay s hitrimi rezi vriva v zgodbo in na ta način politične odločitve direktno poveže s prizori mučenja zapornikov in ameriških bomb, ki padajo na otroke v »shithole« deželah (če uporabim terminologijo sedanjega predsednika, ki bo v prihodnosti gotovo dobil svojo filmsko biografijo).

Igralski nastopi celotne zasedbe so na visokem nivoju. V soju žarometov te dni povsem upravičeno uživa odlični Christian Bale, kateremu ekstremne telesne transformacije niso tuje (glej Izginjaje/The Machinist, Brad Anderson, 2004), saj mu je uspelo do najmanjše potankosti ujeti vse fizične aspekte portretiranca. Na tem mestu bilo nepravično zamolčati prispevek mojstra maske in trikratnega oskarjevca Grega Cannoma, ki je v Balovi transformaciji odigral izjemno pomembno vlogo. Cheneyjeva biografija nedvomno ponuja veliko občudovanja vrednih kvalitet, toda na koncu vseeno nisem imel občutek, da portretiranca po dobrih dveh urah veliko bolje poznam. Predvsem zato, ker McKay po moji oceni ne uspe dovolj prepričljivo identificirati Cheneyjevih motivov. Ugotoviti, kaj je to, kar ga žene naprej? Je to materialna korist, občutek moči in pomembnosti, ali kaj tretjega? Odgovori na ta vprašana verjetno niso preprosti, a zagotovo obstajajo.

Ocena