 |
| Bill Murray & Rashida Jones, On the Rocks (20209; Foto: A24 |
Laura (Rashida Jones) in Dean (Marlon Wayans) se poročita. Kakih petnajst let kasneje se je marsikaj spremenilo – on je uspešen poslovnež, ona pa poskuša uskladiti svojo pisateljsko kariero s številnimi obveznostmi povezanimi z vzgojo njunih hčera. On je tako kot večina uspešnih poslovnežev največkrat odsoten in morda bi ozračje bilo boljše, če bi med njima vsaj občasno vzplamtel stari ogenj. Če bi Dean Lauro vsaj občasno spomnil, zakaj sta se poročila in ji vendarle posvetil nekaj več pozornosti. Stvari iz Laurine perspektive vsekakor niso rožnate – poslovnih potovanj in poznih poslovnih druženj s tesnimi sodelavci je vedno več, poleg njenega moškega pa je zelo pogosto privlačna Fiona, ki po vseh predispozicijah predstavlja grožnjo. Opozorilnih znakov je vedno več, zato Laura pomoč in nasvet poišče pri očetu Felixu (Bill Murray). Izbira je logična – Felix je namreč nepopravljivi ženskar in veliki šarmer, ki je pred mnogimi leti zapustil Laurino mamo. Zaskrbljena Laura bi v resnici težko našla nekoga, ki bolje pozna trike, s katerimi poročeni moški lahko skrije nezvestobo. Felix navdušeno sprejme izziv reševanja misterija okoli zetove (ne)zvestobe tudi zato, ker je to lepa priložnost, da se Lauri vsaj delno oddolži za grehe iz preteklosti.
Vzporednice, ki jih lahko povlečemo z najnovejšim Sofije Coppola in 17 let starejšim Izgubljeno s prevodom so zelo očitne. Z nami je ponovno Bill Murray, tokrat bolj vesel in manj melanholičen, Scarlett pa je zamenjala Rashida, še ena zapostavljena in osamljena ženska, ki v odsotnosti prezaposlenega moža sklene zavezništvo z vedno zanesljivim Billom Murrayjem. Le da sta tokrat osamljena ženska in razigrani starček rodbinsko povezana – ona je njegova hčerka, zato na subtilno obojestransko privlačnost, ki je krasila malodane vsak skupni prizor v Izgubljeno s prevodom, tu ne moremo računati. Namesto tega nam Coppola želi prodati zgodbo o odnosu med očetom in hčerko, ki do njega navkljub vzornemu odnosu še vedno goji zamero, ki je z leti vendarle nekoliko zbledela. Kemija med Billom in Rashidom je vzorna, Coppola pa je že dokazana filmarka, zmožna zastaviti in režirati prizore skozi katere gledalci sproščeno, organsko spoznavamo njene like, ki postopoma mobilizirajo naše čute in nam prirastejo k srcu.
Toda ne glede na povsem soliden končni vtis sem mnenja, da Coppoli tokrat vendarle primanjkuje nekaj substance in če hočete želje, da se bolj odločno potopi v globine duš njenih protagonistov. Želim si, da bi film bolj raziskal Laurino počutje na pragu-40-ih, njeno (ne)zadovoljstvo s tem, kam jo pripeljalo življenje in vlogo, v kateri se protagonistka očitno ne počuti najbolje. Na drugi strani imamo očeta, o katerem bi prav tako želel vedeti več – odkriti kanček negotovosti in obžalovanja, ki ga s seboj nosi playboyjevski življenjski stil. To so vprašanja, ki jih On the Rocks ošvrkne le bežno, med tem ko nas počasi pelje proti razrešitvi uganke, ki v resnici ni pomembna, saj zgodba odnosu med junakinjo in njenim (ne)zvestim možem enostavno nima prave teže. Režiserka je tokrat očitno ubrala nekoliko lahkotnejši pristop, se bolj odločno usmerila v komedijo in posnela soliden, gledljiv film, ki vendarle ni na nivoju njenih najboljših stvaritev.
Ocena
Ni komentarjev:
Objavite komentar