Kalevet

Slovenski naslov: Ni naslova
Drugi naslovi: Rabies  
Država: Izrael
Leto: 2010
Žanri: Grozljivka
Dolžina: 90', Imdb
Režija: Aharon Keshales, Navot Papushado
Scenarij: Aharon Keshales, Navot Papushado
Igrajo: Yael Grobglas, Lior Ashkenazi, Danny Geva, Ania Bukstein, Menashe Noy

Rabies so številni promovirali kot prvo izraelsko slasher grozljivko in prav ta nenavadna kombinacija hebrejščine in hororja je očitno pritegnila številne ljubitelje strahu in groze. Kako drugače razložiti nenavadno veliko število kritik, ob relativno majhnemu številu običajnih »gledalcev.« Kakorkoli, šlo je za kombinacijo, ki je že sama po sebi, dovolj tehten razlog za ogled. 

Spoznajmo glavne protagoniste. Prvi kader pokaže dekle ujeto v nekakšno prirejeno past sredi gozda in dekličinega brata, ki prestrašeni punci obljublja, da jo bo rešil. Iz njunega dialoga sklepamo, da sta brat in sestra pobegnila od doma (heh, nekoliko prestara se mi zdita za to). Kakorkoli, sestra je ujeta in ker jo ne more rešiti sam, se brat odpravi po pomoč.  Kmalu postane jasno, da je past postavil psihopatski morilec, ki preži na žrtve v teh prostranih gozdovih. Nato spoznamo gozdnega čuvaja, ki skupaj s svojim psom preverja razvedrilne vsebine, namenjene obiskovalcem naravnega parka. Ko se njegov štirinožni prijatelj nepričakovano zapodi v grmovje in hitro izgine iz vidnega polja, se čuvaj odpravi za njim in ga začne iskati. Nekaj kilometrov stran so tudi so tudi fanta in punci, ki so očitno izbrali napačen odcep in končali bogu za hrbtom. Ko se ustavijo na gozdni poti, da bi ugotovili, kako se vrniti v civilizacijo, iz gozda priteče okrvavljeni brat ujetega dekleta in prosi za pomoč. Hitro se dogovorijo. Moška bosta odšla pomagati mladeniču, punci bosta poklicale možje postave in pri avtu počakala na njihov prihod. Dispečer proti kraju dogodka napoti najbližjo patruljo, ki jo sestavljata policist, ki v službenem času poskuša rešiti svojo propadajočo zvezo in njegov nekoliko mlajši kolega, ki ima očitne težave, pri obvladovanju svojih plenilskih seksualnih nagnjenj.

Pretežno zadovoljni kritiki in nekoliko manj zadovoljno občinstvo je nekakšen rezime odzivov, na izraelski izlet v žanr, s katerem bližnjevzhodni  filmarji doslej niso imeli nobenih izkušenj. Glede na dejstvo, da gre za debitantski poskus, sem bil pripravljen spregledati marsikakšno pomanjkljivost, a sem vseeno pričakoval nekaj več izvirnosti. Če nič drugega vsaj manj stereotipno spisane like, ki niso na las podobni tistim iz podobnih ameriških izdelkov. Na začetku sem še upal, da je z do nezavesti obrabljenim klišejem mladih in lepih ljudi, ki izberejo napačen odcep in tako podpišejo lastno smrtno obsodbo, izpolnjena kvota copycat zapletov. Na žalost, večina tistega kar sledi ne prinaša nič novega, nobene svežine in kreativnosti pri snovanju krvoprelitja, ki nas čaka v nadaljevanju. Mogoče je še najbolj izvirna odločitev, da v uvodu omenjenem psihopatskem morilcu dodelijo bolj obrobno vlogo in se pri kreaciji nasilja zanesejo predvsem na nesporazume in zmešnjavo, ki jo podobna situacija lahko sproži. Moram priznati, da je vrstni red, po katerem umirajo sodelujoči razmeroma nepredvidljiv, toda, ta zanimivi aspekt popolnoma zasenčijo scenaristične rešitve tipa pozabljeno minsko polje sredi nacionalnega parka, ali brezglavo reševanje ujetega dekleta z golimi rokami. Dekle je ujeto pod zemljo, zato kakšna lopata in nekaj orodja predstavljajo prvo logično potezo. Psihopatski policist le nekaj minut po prihodu, že otipava mednožje brhke blondinke, medtem pa se njegov pravični partner obnaša kot starš, ki je ujel otroka z žličko in kantico evrokrema. Tudi sicer je teh, na vrat - na nos ukrepanj in dejanj preveč, kar v končnici pri gledalcu sproža revolt in nično sočustvovanje z liki.  Kalevet se bo kljub vprašljivi kvaliteti vseeno vpisal v filmsko zgodovino kot prva izraelska grozljivka in tudi to je nekaj. Zdaj je na drugih, da poskušajo izboljšati slab okus, ki ga je pustil debi režisersko-scenarističnega tandema Aharon Keshales - Navot Papushado. (+2)

Ocena: