ponedeljek, 24. september 2012

Im Schatten [In the Shadows] (2010)



Slovenski naslov: V senci
Drugi naslovi: In the Shadows
Država: Nemčija
Leto: 2010
Žanri: Krimi, Drama
Dolžina:  85' ,  Imdb
Režija: Thomas Arslan
Scenarij: Thomas Arslan
Igrajo: Mišel Matičević, Karoline Eichhorn, Uwe Bohm, Rainer Bock, David Scheller, Peter Kurth

Im Schatten je eden izmed tistih filmov, ki ne izgublja veliko časa za vzpostavitev okoliščin in likov, ampak se raje takoj osredotoča na bistvo, čeprav uvod v zgodbo, s statičnim dvominutnim kadrom deževnih berlinskih ulic, ne sugerira takšnega razvoja dogodkov. Naš osrednji protagonist Trojan je mož, ki je pravkar prišel iz zapora. Podrobnosti ostanejo zamolčane, a nekaj je vendarle kristalno jasno. Trojana zapor ni spremenil. Že prvi dan na prostosti poišče starega znanca in se pozanima, če je morda na obzorju kakšen »posel,« v katerega se lahko vključi. Potem obišče bivšega sodelavca, ki mu dolguje delež iz zadnjega skupnega posla pred aretacijo. Nekaj denarja mu uspe izvleči, a mu je že takoj jasno, da  do ostalega denarja ne bo lahko priti. Nato se sreča z Doro, odvetnico, s katero sta v preteklosti »nekaj« imela in ponovno srečanje znova obudi stara čustva. Tudi Dora ni navadna odvetnica, temveč ženska iz njegovega kroga, z dobrimi zvezami v kriminalnem podzemlju. Prav ona Trojanu predstavi zamisel za posel - rop blindiranega vozila, ki ga ob pomoči enega izmed varnostnikov, lahko speljeta le dva človeka.  
Mogoče tale premisa zveni nekoliko stereotipno, vendar je Thomas Arslan, nemški režiser turških korenin in eden izmed vidnejših predstavnikov novega vala berlinske filmske šole, iz teh klasičnih motivov ustvaril dokaj izviren kos celuloida. Arslan je iz svoje enačbe skoraj povsem odstranil čustva in se osredotočil na zelo precizno seciranje kriminalnega podzemlja in njegovega glavnega protagonista, ki mu je življenje, z odlično izvedo, vdahnil nemški igralec hrvaških korenin Mišel Matičević. In the Shadows je film, ki se s preciznostjo strokovnjaka za anatomijo loteva anatomije zločina in nam v linearnem zaporedju podaja svoje ugotovitve. Režiser je s sodelavci opravil odlično delo pri izbiri snemalnih lokacij, celoten material je z digitalno kamero posnet  v 21 snemalnih dneh. Prav prizorišča, kot so avtocestni podvozi, majna parkirišča, hotelske sobe, zakotne  mehanične delavnice in nevpadljivi berlinski bari, filmu dajejo potrebno vizualno pristnost. Režiser v maniri izkušenega dokumentarista srečanja glavnih akterjev opazuje z varne distance. Brez zvoka in zgolj z opazovanjem, dobimo jasno sliko skozi spremljanje lepo premišljenih prizorov in kadrov, ki jih izvrstno dopolnjujejo ustrezni montažni prejemi. Hitra sprememba prizorišč in suspenz, ki ga s seboj nosi samo kriminalno dejanje, skrbijo za dinamično naracijo, ob kateri se mi je 80-minutni film zdel še krajši. Arslanov izdelek je čistokrvna kriminalka, ki se s svojo filozofijo preciznega, brezčutnega opazovanja kriminalnega podzemlja in osrednjega kriminalnega akta osredotoča na žanrske prvine in je kot takšen prečiščen vsega balasta, ki ga navadno najdemo v podobnih zgodbah. Režiser je povedal, da si je pri pisanju scenarija in realizaciji pomagal s klasiko francoskega filma Rdeči krog  (Le cercle rouge, Jean-Pierre Melville, 1970), nekaj vzporednic je mogoče povleči s še eno klasiko, tri leta starejšim Bledoličnim ubijalcem (Le samouraï) istega avtorja. Za konec naj kot zanimivost omenim, da je budžet filma znašal okoli 500.000 evrov, kar je zgolj dokaz, da pri nastanku solidnega filma denar vendarle nima odločilne vloge. Nekaj več o tem bi lahko povedal  Michael Bay, a to je že neka druga zgodba. (+3)


»V senci mi v prvi vrsti pomeni preprost, neposreden kriminalni film – žanr, ki ga še zlasti ljubim. Obsedeno berem kriminalne romane. Še zlasti mi je všeč notranji vpogled v kriminalne eksistence, zgodbe, v katerih imata osrednjo vlogo priprava in izvedba ropa, ko spremljaš ljudi pri delu. Poleg tega zgodba z liki, ki so neprestano v pogonu, omogoča prikaz mnogih predelov Berlina. Predlogo abstraktnega žanra sem želel povezati s specifičnimi, bolj dokumentarnimi vedutami današnjega Berlina.« (Thomas Arslan)  Vir: Liffe.si

Ocena:


Ni komentarjev:

Objavite komentar