Teddy Bear (2012)

Slovenski naslov: Ni naslova
Drugi naslovi: 10 Timer til Paradis
Država: Danska
Leto: 2012
Žanri: Drama
Dolžina: 92' ,  Imdb
Režija: Mads Matthiesen
Scenarij: Mads Matthiesen, Martin Zandvliet
Igrajo:  Kim Kold, David Winters, Elsebeth Steentoft, Lamaiporn Hougaard

Deset ur od raja je približek originalnega danskega naslova (10 Timer til Paradis), ki simbolizira čas, ki ga Evropejci potrebujemo, da se z letalom odpravimo v kakšno izmed eksotičnih azijskih dežel. Če se na Tajsko odpravljamo zaradi družinskih počitnic, ali denimo, romantičnih počitnic v dvoje, potem  smo zgolj navadni turisti, kakršne najdemo na vseh koncih sveta. Navadni, zato, ker danes poznamo tudi nekoliko drugačne turiste in drugačne turistične znamenitosti. Najbrž veste, da na Tajskem cveti prostitucija in da se tja dol vsako leto, zaradi seks - turizma, odpravlja veliko moških. In prostitucija je le manjše zlo, saj deželo številne človekoljubne organizacije označujejo za neuradni  pedofilski raj. In kakšno zvezo z vsem tem ima mišičnjak na promocijskem plakatu? 

Njegovo ime je Denis, star je 38-let. Denis ni nikoli bil poročen. Še več , Denis ni nikoli bil z dekletom. Živi z mamo, v majhnem mestu blizu Kobenhavna, že od najstniških let se njegovo življenje vrti okoli dvigovanja uteži in bodybuildinga.  Ko je bil mlajši, je Denis zmagoval na pomembnih tekmovanjih,  a tudi njemu počasi postaja jasno, da so ti časi mimo. V telovadnici sicer še vedno preživi veliko časa, toda zdaj, ko se bodybuildingom ukvarja bolj ljubiteljsko, Denis začne razmišljati o lastni družini. In za nekoga, ki je tako zelo sramežljiv in tako neizmerno prijazen, ki živi s posesivno materjo, ki želi kontrolirati vsak gib svojega »malčka,« je to sila zahtevna naloga. Denis je že poskušal z zmenkom na slepo, a se ni izšlo. Nato je povabljen na manjšo poročno slovesnost. Njegov stric se je poročil z žensko, ki jo je srečal na svojih tajskih počitnicah. »Ljubezen« je vzcvetela in stric je dekle pripeljal na Dansko. Večina sorodnikov je novinko sprejela z odprtimi rokami, le Denisova mati je takoj jasno pokazala svoje nestrinjanje z rasno - kulturološkim mešanjem in združevanjem. Krhka starka bi verjetno doživela živčni zlom, če bi poznala načrte svojega »sinčka.« 

Teddy Bear je celovečerni prvenec danskega režiserja in scenarista Madsa Matthiesena. Film je  nekakšna nadgradnja njegovega nagrajevanega kratkega filma Denis (2007), v katerem je Danec pred kamere prvič postavil profesionalnega bodybuilderja Kima Kolda in mu zaupal glavno vlogo. Dokumentarec Bigger, stronger, faster (Chris Bell, 2008) je edini film, ki mi pade na pamet, ko iz spomina poskušam priklicati filme, ki so tako ali drugače povezani z bodybulidingom. Pred nami je torej film z dokaj redko tematiko, zapakiran v karakterno dramo, ki v epicenter postavlja Hulku podobnega orjaka in njegove zagate pri iskanju ljubezni.  Na nek način pripoved lahko razumemo kot zgodbo o zapoznelem odraščanju 38-letnika, ki nikakor ne najde dovolj poguma, da bi se postavil po robu posesivni materi in zaživel samostojno življenje. Teddy Bear je tudi film o nasprotjih, fizičnih in značajskih razlikah, ki so pogosto pravo nasprotje tistega, kar nam sugerira sama vizualizacija. Film o človeških predsodkih in zablodah, ki na zelo zanimiv način opominja, da knjige nikoli ne gre soditi zgolj po platnicah. Matthiesen v številnih točkah vleče zanimive vzporednice med pričakovanim in dejanskim, oziroma predstavlja stvari iz alternativnega zornega kota, ki je povprečnemu Zemljanu pogostokrat povsem tuj. Tako je 150-kilski mišičnjak s tatuji zgolj dobrodušen medvedek, ki potrebuje razumevanje in ljubezen, krhka starka pa manipulativna egositka, povsem nedovzetna za potrebe in čustva ljudi v njeni bližini. Samskega moškega na sprehodu skozi tajsko rdečo četrt v resnici ne zanima poceni spolni odnos, temveč resnična ljubezen. Prizori na Tajskem so posneti na pristnih lokacijah  in z resničnimi prostitutkami (in strankami), kar filmu daje nekaj dokumentarističnega pridiha. Kim Kold je naravnost fantastičen v glavni vlogi  in človek med ogledom dejansko ima občutek, da gleda moškega, ki igra samega sebe. Dobro se odreže tudi Elsebeth Steentoft, znana danska igralka, ki je upodobila Denisovo filmsko mater. Matthiesenova debitantska dolgometraža  ponudi veliko dobrega in obenem pusti nekaj segmentov, v katerih se je dalo storiti več. Imam občutek, da bi avtor moral nekatere pomembne odločitve bolj konkretno utemeljiti. Nerodnost, ki jih glavni protagonist kaže v ženski družbi pa bi lahko bila preciznejše analizirana. Upoštevajoč starost glavnega protagonista, se njegova neizkušenost vseeno zdi nekoliko vprašljiva. Kakorkoli, danska kinematografija je v Madsu Matthiesenu dobila še enega obetavnega režiserja in zanimivo bo videti, kako se bo njegova kariera razvijala v prihodnje.  (+3)

Ocena: