četrtek, 21. oktober 2010

Red (2010)


Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA
Leto: 2010
Žanri: Akcija, Komedija
Dolžina: 111'Imdb 
Režija: Robert Schwentke
Scenarij: Jon Hoeber, Erich Hoeber
Igrajo: Bruce Willis, Mary-Louise Parker, Helen Mirren, John Malkovich, Morgan Freeman, Richard Dreyfuss, Ernest Borgnine, Brian Cox

Nemec Robert Schwentke je po dveh komercialno uspešnih projektih, Pogrešana na letalu (Flightplan) in Žena popotnika v času (The Time Traveler's Wife), v roke dobil doslej najbolj ambiciozen projekt, proračun težek skoraj 60 milijonov zelencev in zvezdniško igralsko zasedbo, v kateri ne manjka velikih igralskih kalibrov. Schwentke se je doslej preizkusil v različnih žanrih, a klasične akcijske komedije doslej ni snemal. Ko sem videl imeni scenarističnega dvojca, bratov Jona in Ericha Hoeberja, sem bil nekoliko skeptičen, kajti prav ta dvojec je spisal scenarij za lanskoletno polomijo Ledena smrt (Whiteout). Scenarij je nastal na podlagi istoimenskega grafičnega romana (ali bolj enostavno stripa) Warrena Ellisa in Cullyja Hamnerja, ki govori o pustolovščinah operativca CIE Paula Mosesa (v filmu Frank). Grafični roman sem zapisal namenoma, kajti zadnje čase se za raznorazne ekranizacije  vedno bolj uporabljajo stripovski junaki, vir po katerem napišejo scenarij pa v angleški terminologiji navadno označujejo z graphic novel. Nekoliko sem brskal po domačih forumih in prišel do spoznanja, da je grafični roman daljši samostojni strip, ki navadno obravnava teme namenjene starejšim in nekoliko zrelejšim bralcem.

Upokojeni agent CIE Frank Moses (Bruce Willis) živi umirjeno penzionersko življenje, v katerem se ne dogaja prav veliko. Frank je samski moški, ki se je navezal na glas referentke na pokojninskem uradu do te mere, da je trganje pokojninskih čekov postala mesečna rutina, ki mu ponuja izgovor, da lahko pokliče Sarah (Mary-Louise Parker) in z njo malo pokramlja. Sarah mu je tako všeč, da planira pot v Kansas City, kjer naj bi se srečala v živo. Nenapovedan obisk skupine do zob oboroženih mož, ki pridejo pred Frankovo hišo z očitnim namenom, da ga ubijejo, stvari nekoliko pospeši. Frank prelisiči napadalce in potem ko uide smrti mu je jasno, da je njegova identiteta razkrita. Jasno mu je tudi, da so ogrožena življenja vseh, kar mu nekaj pomenijo, olajševalna okoliščina je le to, da takih ni veliko. Pravzaprav je to samo Sarah in če so napadalci prisluškovali njegovemu telefonu, potem ...  Frank hitro razmišlja in ugrabi Sarah, svoje nenavadne metode pa lahko razloži kasneje, ko bosta skupaj poskušala izvedeti, kdo ga želi ubiti in zakaj.

Red nam že od samega začetka da vedeti, da ga ne smemo jemati preveč resno. Kako drugače razumeti nagajiv nasmešek na obrazu Bruca Willisa aka Franka Mosesa, potem ko pokonča celo ekipo najetih egzekutorjev, ki njegovo domovanje spremenijo v ruševino. Frankova telefonska romanca preraste v prvi zmenek, prej kot je to bilo načrtovano. Ugrabitev je prav tisto, kar je Sarah potrebovala, pobeg od monotonega življenja referentke zavoda za pokojninsko zavarovanje. Ob Franku in s CIO za petami, se ji obeta avantura na kvadrat. Frank se zaveda, da brez prave pomoči ne more priti zadevi do dna, zato poišče stare znance in sestavi senior-ekipo, s katero želi razkriti zaroto, ki sega zelo visoko. Zakaj je Red tako zabaven in gledljiv? Zato ker ustvarjalci pravočasno začutijo eventualni padec koncentracije  pri gledalcu in v tistih trenutkih servirajo nove obraze in vratolomno akcijo. Tako najprej spoznamo Morgana Freemana, nato paranoičnega Johna Malkovicha, elegantno ljubiteljico orožja Helen Mirren, njenega velikega oboževalca Briana Coxa in na koncu tudi človeka, ki je celo zadevo zakuhal, mafijca s političnimi ambicijami v podobi Richarda Dreyfussa. Poleg vrhunske zasedbe nivo simpatičnosti dvigujejo dobro tempirani, duhoviti dialogi, ki gledalca hkrati sproščajo in zabavajo. Schwentkeju je uspelo posneti nekaj lepih prizorov, kot je tisti, ko Willis izstopa iz vrtečega se taksija, ali recimo prizor Helen Mirren za težkokalibersko strojnico (tega ne vidimo prav pogosto). Kemija na relaciji Willis-Parker je zelo dobra, prisotnost drugih zvenečih imen pa lahko samo ugaja. Red ni presežek, lahko bi celo rekel, da ga ne bom imel prav dolgo v spominu, a film kljub temu opravi svoje poslanstvo in nam ponudi lahkotno akcijsko komedijo, ob kateri se sprostimo in nasmejimo, zato čas porabljen nanj ni šel v nič.

Ocena: 7.0/10

2 komentarja:

  1. Pogledal... no ja... bolj toplo-hladno... kdor ga ne vidi nič ne zamudi, a je tako?

    OdgovoriIzbriši
  2. Tukaj presežka ni, to je jasno, za popestritev družinskega popoldneva pa je čist ok.

    OdgovoriIzbriši