Carancho (2010)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: Argentina, Čile, Francija, J.Koreja 
Leto: 2010
Žanri: Krimi, Drama, Romantični
Dolžina: 107', Imdb
Režija: Pablo Trapero
Scenarij: Alejandro Fadel, Martín Mauregui
Igrajo: Ricardo Darin, Martina Gusman, Carlos Weber, José Luis Arias, Loren Acuña, Gabriel Almirón

Ali ste bili poškodovani v prometni nesreči? Ali menite, da ste za utrpljene poškodbe, prestane fizične in duševne bolečine upravičeni do denarnega nadomestila? Nekako tako se slišijo reklamni slogani domačih podjetij, ki se ukvarjajo z različnimi odškodninskimi zahtevki za svoje stranke. Kako podobne stvari potekajo v Argentini pa izvemo, če se posvetimo zadnjemu projektu argentinskega režiserja in scenarista Pabla Trapera.

Sosa (Ricardo Darín) je zaposlen kot agent pri podjetju, ki svojim strankam, žrtvam prometnih nesreč, ponuja storitve izterjave denarnih odškodnin in pri tem poskuša prigrabiti čim večji kos pogače. Sosa je zaradi lastne neumnosti iz preteklosti izgubil odvetniško licenco. Zato danes opravlja posel terenskega agenta, sledi reševalnim vozilom, ter prisluškuje policijskim radijskim zvezam. Cilj terenskega agenta je čim prej priti na kraj nesreče, kajti v njihovem poslu se železo kuje, dokler je še vroče. Takojšnji kontakt pomeni prednost pri sklepanju pogodb za zastopanje, zato agenti poškodovane in svojce takoj seznanijo z njihovimi pravicami. Ob prihodu na kraj neke nesreče Sosa spozna Lujan (Martina Gusman), mlado zdravnico iz reševalnega vozila, ki nedolgo nazaj prišla v Buenos Aires z argentinskega podeželja. Tako kot vsi mladi zdravniki, tudi ona mora nekaj časa delati na terenu in opraviti lepo število nadur, če želi napredovati. Sosa pomaga Lujan pri oskrbi ponesrečencev in tako pridobi njeno pozornost. Ta po začetnem zavračanju vendarle privoli v ponovno srečanje, ki se zgodi prav kmalu. Po koncu njene izmene se odpravita v bližnji bar na kavo in kmalu ugotovita, da se prav lepo ujemata. Vprašanje je le, ali ni narava njunih poklicev tisto kar jih bo ločilo, kajti prav ta povezava par postavi v nelagodno situacijo in nekako zaokroži zgodbo v celoto. 

Pabla Trapera nekateri verjetno poznajo po njegovem dosedanjem delu, med njegovimi filmi najdemo nekaj zanimivih naslovov, med katerimi so najbolj prepoznavni Leonera , El bonaerense, Mundo grúa. Ricarda Darína verjetno ni potrebno posebej predstavljati, saj je človek igral v zelo velikem številu filmov, zato je Darin za marsikoga prva asociacija, ko govorimo o argentinskem filmu. Glavno žensko vlogo je Trapera zaupal svoji stalni sodelavki Martini Gusman. Prav okoli dveh glavnih likov je Trapera zgradil zanimivo zgodbo o zakulisju zavarovalniških poslov, odškodninskih zahtevkov, vloge policije in zdravstvenih služb v poslu, kjer se vrtijo veliki denarci. In tam kjer so veliki denarci je vedno prostor za korupcijo in finančne malverzacije. To, da se denar dela iz tuje nesreče ne moti prav nobenega. Ne šefov odškodninskih družb, ne odgovornih na policiji, ne zdravnikov, ki se nahajajo na pomembnih položaji in posledično lahko podpisujejo potrebne papirje. Vsak seveda dobi svojo kuverto, tam kjer so kuverte, prste vmes imajo tudi mafijci, vsi skupaj pa so ena velika srečna in predvsem finančno priskrbljena družina. V vsej tej zgodbi se na napačni ali če hočete pokvarjeni strani najde Sosa, ki je že prej imel pomisleke, saj se je ves čas zavedal, daj je to kar počne narobe. Nato je srečal Lujan, ki je v njemu prebudila občutke za pravico in pravičnost. Zgodba je zastavljena tako, da tudi dobri ljudje počnejo slabe stvari, kar je ob zelo temačni atmosferi (večina filma je snemana v nočnih urah) in depresivnih, grdih snemalnih lokacijah podarja dejstvo, da večina vpletenih ni zraven po lastni volji ali zato, ker bi to želela. Carancho je dobro posneta drama, ki s preteklim časom vedno bolj postaja krimi-triler, v katerem boste ob prepričljivi igri in nekaj res odlično posnetimi sekvencami našli vse sestavine, ki jih potrebuje dober film. Vredno ogleda.

Ocena: 7.5/10