Rabbit Hole (2010)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA
Leto: 2010
Žanri: Drama
Dolžina: 91' ,  Imdb 
Režija: John Cameron Mitchell
Scenarij: David Lindsay-Abaire
Igrajo: Nicole Kidman, Aaron Eckhart, Sandra Oh, Dianne Wiest, Jon Tenney, Tammy Blanchard, Giancarlo Esposito, Miles Teller

John Cameron Mitchell ne snema veliko, vključno z zadnjim Rabbit Hole je skupaj režiral tri filme. Led je prebil pred devetimi leti z svojim prvencem Hedwig and The Angry Inch, rock mjuziklom o koncertiranju nemškega benda in njihovega travestitskega  pevca po Združenih državah. V resnici je najprej nastala gledališka predstava - Mitchell  je napisal knjigo in nato tudi scenarij za odrsko uprizoritev leta 1998, tri leta pozneje je isti scenarij uporabil za svoj režiserski prvenec. Tudi njegov drugi film z naslovom Shortbus, posnet pet let kasneje, je s svojim prikazom seksualnih navad mladih Newyorčanov vse prej kot konvencionalen. Tudi s  tem filmom je Mitchellu uspelo pobrati nekaj nagrad in znova opozoriti nase. Rabbit Hole je njegov tretji film.

Osem mesecev je minilo, odkar sta zakonca iz bogatega ameriškega predmestja utrpela hudo izgubo. V prometni nesreči je umrl njun  štiriletni sin. Od nesrečnega dogodka se Becca (Nicole Kidman) in Howie (Aaron Eckhart) z muko prebijata skozi življenje, v katerem več ne najdeta nobenega veselja. Nekoliko bolje se drži Howie, ki še vedno hodi v službo in ni povsem zanemaril prijateljev. Na drugi strani se je Becca povsem pogreznila vase in svoje črne misli; prijatelje je pozabila, v službo več ne hodi, še z lastno družino komajda vzdržuje stike. Zakonca se znajdeta na točki,  na kateri morata nekaj ukreniti, kajti oba se strinjata, da tako več ne gre naprej. Skupina za samopomoč je tisto kar bi moralo spremeniti stvari na bolje, a po nekaj srečanjih Becca enostavno več ne želi nadaljevati. Kljub temu, da srečanja  vplivajo pozitivno na Howija. Nekako istočasno Becca na šolskem avtobusu opazi mladeniča, ki je zakrivil usodno nesrečo in se odloči navezati stik. Howie sam nadaljuje s srečanji, Becca pa uteho najde v druženju z nesrečnim fantom, odgovornim za nesrečo. Zakonca postajata vedno bolj odtujena in Howie celo začne prijateljevati z žensko iz skupine za samopomoč.

Rabbit Hole ne ponudi nič, kar nismo videli že prej. Zgodba o izgubi otroka ne more biti lahkotna ali vesela. Lahko z optimizmom zre v prihodnost, ali se usmerja na tisto obdobje, ko je prizadetim najhuje. Tukaj se začne Rabbit Hole in nas počasi pelje proti prelomni točki, v kateri se nekaj mora spremeniti. Na boljše ali slabše. In kaj loči Rabbit Hole od drugih podobnih zgodb, ki obravnavajo to čustveno zahtevno temo? Predvsem odlična izvedba, ki svojo podobo gradi na neizrečenih besedah, na mukotrpni tišini in drobnih dejanjih, ki povedo več kot besede. Mitchell zelo dobro tempira čustvena vrhunca obeh glavnih likov, Beccino vez z materjo in Howijevo spoznanje, da vendarle ni pripravljen poteptati svojega zakona in  prizadeti žensko ki jo ljubi. Spozna, da je vendarle dolžan še nekoliko potrpeti in upati, da se vse lahko vrne v »normalo.« Kakor Becci razloži mati, bolečina nikoli ne mine, vedno in povsod je nosiš s seboj, čas pa naredi svoje in včasih pozabiš, da je tukaj. Le sprejeti jo moraš in dojeti, da je veliko lažje, če primeš roko tistega, ki sedi ob tebi. Vsi hvalijo igro Nicole Kidman in tukaj ni kaj več za dodati, razen, da je zelo prepričljivo vlogo odigral tudi Aaron Eckhart, ki je bil verjetno popolna izbira za takšno vlogo. Rabbit Hole ne sodi v kategorijo »razvedrilo,« kajti le redkokdaj nam ponuja optimizem in srečo. Zakaj se ga potem izplača videti? Zato ker zelo prepričljivo prestavi človeška v težkem položaju,  ker v obnašanju in odzivih glavnih likov najdemo vse tisto, kar najdemo tudi v resničnem življenju. Krivdo, jezo, potrebo po ljubezni, sarkazem, neizrečene obtožbe in zamolčane resnice.

Ocena: 8.0/10