Der Räuber (2010)

Slovenski naslov: Ni naslova
Drugi naslovi: The Robber
Država: Nemčija, Avstrija
Leto: 2010
Žanri: Biografija, Krimi, Drama
Dolžina: 90' ,  Imdb 
Režija: Benjamin Heisenberg
Scenarij: Benjamin Heisenberg, Martin Prinz
Igrajo: Andreas Lust, Franziska Weisz, Florian Wotruba

Benjamin Heisenberg je navdih za svoj drugi celovečerec našel v resničnih dogodkih, ki jih je v debitantskem romanu Der Rauber opisal avstrijski pisatelj Martin Prinz. Knjiga je prejela nekaj pomembnih literarnih nagrad v domovini, kar je bila dobra popotnica za snemanje filma, ki je premierno predvajan na letošnjem berlinskem filmskem festivalu. Prinz in Heisenberg sta s skupnimi močmi spisala scenarij o dogodkih iz 80-ih let prejšnjega stoletja, ko je pozornost avstrijske javnosti pritegnil zmagovalec velikega dunajskega maratona, ki se je v prostem času ukvarjal z nekoliko nenavadnim hobijem.

U uvodu v film srečamo Johanna Rettenbergerja v avstrijskem zaporu. Tja so ga poslali na prestajanje šestletne zaporne kazni, ki si jo je prislužil zaradi oboroženega ropa. Johann je asocialen moški, ki ves čas na zaporskem dvorišču porablja za tek, saj iz dneva v dan neutrudljivo niza kroge po dvorišču. S dobrim vedenjem in vztrajnostjo si je priboril simpatije upravnika in oficirja za pogojne izpuste. Zato so mu tudi dovolili namestiti tekaški trak v celico, kjer Johann z neverjetno vnemo vsakodnevno niza kilometre. Po predčasni izpustitvi zaradi vzornega vedenja, Johann najame majhno sobico in se prijavi na veliki Dunajski maraton, na katerem nato tudi zmaga in za nameček še postavi novi državni rekord. Vsi se sprašujejo, kdo je ta  bivši kaznjenec, ki je tako zanesljivo odnesel zmago. Športni uspehi  niso spremenili njegovih navad, Johann je kmalu po izhodu oropal banko, nato je oropal še eno in še eno … Pritisk oficirja za pogojne izpuste pripelje Johanna na zavod za zaposlovanje, kjer po dolgih letih sreča Eriko, nekdanje dekle, ki ga še vedno ni pozabila. Erika mu ponudi sobo v svojem prostranem stanovanju, Johann ponudbo sprejme. Nenadna romanca in zmagovanje na različnih maratonih še vedno ne zatre njegove potrebe po ropanju, ropi naključnih bank se nadaljujejo, Johann pa naropani denar kopiči pod svojo posteljo, ob tem pa ne kaže nobene želje po zapravljanju. Za ovratnik mu diha oficir za pogojno, ki od njega zahteva, naj si vendarle poišče službo, trenutek Johannove nerazsodnosti in izbruh jeze pa povzroči nepopravljivo škodo.

Ko sem prebiral prispevke o tem res nenavadnem primeru atletskega roparja, ki je v nekem časovnem obdobju polnil časopisne stolpce v rubrikah šport in črna kronika, sem izvedel, da je režiser nekoliko odstopil od resničnih dejstev in Rettenbergerja prikazal, kot nekoliko bolj umirjenega in tako nekoliko omilil njegovo nasilno stran. Johann je bil kar nasilen možakar, vendar to niti ni tako pomembno. Gledalec ne dobi odgovorov ali pojasnitev o razlogih ki ženejo antijunaka, da počne, to kar počne. Gre za človeka, ki se požvižga na zakone in različne družbeno–moralne normative, vse kar si želi je samota, tek in kakšen oboroženi rop vmes. Erika  je edina oseba, s katero Johannu uspe ustvariti človeški odnos. Njuna zveza v marsičem odstopa od ustaljenih ljubezenskih zgodb, a je kljub temu Johannov odnos do Erike edini približek normalnega odnosa in življenja, kakršnega živi večina ljudi. Der Rauber je dialoško skop film, ki ne potrebuje veliko govorjenja, da pri gledalcu zbudi zanimanje. Nekaj nalezljivega je v nastopu Andreasa Lusta, njegova upodobitev maratonskega roparja je zelo prepričljiva. Figura pred kamero ne pušča prostora za dvome, podoba vrhunsko natreniranega športnika je popolnoma brezhibna. Režiser nikoli ne pokaže zanimanje za pojasnjevanje Johannovih postopkov, niti poskuša publiko pripraviti do tega, da bi jim Johann biil všeč. Namesto tega Heisenberg zajema njegova dejanja s kamero in nam v nekaterih prizorih pokaže vso svojo nadarjenost. Zelo dobro posneta in montirana je sekvenca pregona v parkirni hiši, odlični so tudi prizori Johannovih tekaških podvigov, ki so posneti tako, da jim lahko zavida marsikakšen visokoproračunski akcijski spektakel. Der Rauber je zelo zanimivo filmsko gradivo, ki mu nekateri očitajo pomanjkanje karakterizacije in neprepričljiv konec. Nekaj je na tem, vendar je končni vtis več kot dober, zato ogled lahko brez zadrškov priporočam.

Ocena: 7.5/10