Cyrus (2010)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA
Leto: 2010
Žanri: Komedija, Drama, Romantični
Dolžina: 91' ,  Imdb 
Režija: Jay Duplass, Mark Duplass
Scenarij: Jay Duplass, Mark Duplass
Igrajo: John C. Reilly, Marisa Tomei, Jonah Hill, Catherine Keener

Brata Jay in Mark Duplass sta zame popolna neznanka. Doslej nisem videl nobenega filma tega režiserskega dvojca, kar je bil razlog več, da sem poiskal nekaj podatkov. Režije celovečerca sta se lotila tretjič, s prvencem The Puffy Chair (2005) sta osvojila nekaj nagrad, njun drugi film Baghead (2008) je šel neopaženo mimo. Letos sta brata končala tretji film -Cyrus¸ s katerim sta znova pritegnila nekaj pozornosti. Tokrat jima je uspelo angažirati zanimivo igralsko zasedbo, kar je gotovo pomagalo pri prepoznavnosti. Sicer sta brata, tako kot večina mladih režiserjev, začela s kratkimi filmi in bila kar uspešna, za nekatere med njimi sta prejela odmevne nominacije in nagrade.

John (John C. Reilly) je depresiven moški, ki ga pošteno trese kriza srednjih let. Lahko bi rekli, da je obtičal na neki življenjski točki in enostavno ne ve, kako naprej. Brez samospoštovanja in volje, da bi karkoli spremenil, uteho in spodbudo išče pri bivši ženi, ki ga tudi po ločitvi ni odkrižala. Bivša (Catherine Keener) je edina oseba, ki ga poskuša nekoliko predramiti, v njem zbuditi življenje, zato tudi vztraja pri tem, da John mora priti na zabavo, ki jo ta čez nekaj dni organizira. John na koncu privoli in pride na zabavo, korajžo za spoznavanje žensk poskuša pridobiti z redbull-vodko, a mu na njegovo žalost osvajanje ne uspeva najbolje. Srečo ima, da njegovo blamiranje opazi Molly (Marisa Tomei), ki se ji njegova nerodnost zdi prav simpatična. John in Molly se lepo ujameta, po nekaj vročih zmenkih pa pride čas, ko John želi izvedeti kaj več o Molly. Zato ji sledi in tako tudi spozna njenega 21-letnega sina Cyrusa (Jonah Hill), ki še vedno živi pri materi, na katero je zelo močno navezan. Čeprav sprva deluje, da Cyrus nima nič proti Johnu, nekaj detajlov in čuden odnos mati-sin Johnu povedo, da se bo moral za Mollyjino naklonjenost in ljubezen bojevati.

Ko človek prebere kratko vsebino dobi vtis, da ga čaka še ena puhla komedija. Svoje prispeva tudi klasifikacija na IMDB, ki nam obljublja komedijo-dramo-romanco, ob pogled na seznam sodelujočih in njihovo reputacijo so takšna pričakovanja kar utemeljena. Mlajšo populacijo Jonah Hill verjetno spominja na komedije tipa: Get Him to the Greek, Forgetting Sarah Marshall ali Superbad. Cyrus je veliki bližje lanskoletnemu Funny People, v katerem poleg humorja, ki je zastavljen nekoliko drugače, kot je to v navadi pri zgoraj naštetih, najdemo tudi resne teme in resna vprašanja. Cyrus je drama, ki na komičen način govori o resnih stvareh, o univerzalnih potrebah posameznika (ljubezen, človeška bližina, druženje), a te potrebe postavlja v nekoliko nenavadne okvirje. Kajti odnos matere in sina je povsem neprimeren, prav tako odnos Johna in njegove bivše žene ni nekaj vsakdanjega. Lahko bi celo rekel, da sta si John in Cyrus zelo podobna, nezmožna samostojnega življenja, oba namreč potrebujeta materinsko figuro, nekakšnega vodiča skozi življenje. In ker se bo Johnova bivša kmalu poročila, mu je Molly še toliko bolj zanimiva. Toda Cyrus se ne misli predati brez boja, ne bo dovolil, da mu nek tujec kar tako ukrade mamico. Dobršen delež odgovornosti za duševno stanje obeh glavnih moških protagonistov nosita mati oz bivša žena, saj sta ustvarila  moška nezmožna samostojnega življenja. Naenkrat se oba znajdeta v situaciji, ki ni dobitna ne za Johna, pa tudi za Cyrusa ne. Čez čas vendarle spoznata, da je ključ do uspeha medsebojno sodelovanje, nekaj odrekanja in kanček samostojnosti. Humor bo težko zadovoljil ljubitelje »klasičnih« komičnih prejemov, poudarek je večinoma nastavljen na komičnosti posameznega karakterja, njegovih prepričanj in iluzij. Reilly, Tomei in Keener - standardno dobri, vendar bi tukaj vseeno izpostavil Hilla, ki je že pri Komikih nakazal, da je kos tudi nekoliko zahtevnejšim vlogam. To mi ja pa vedno všeč. Ko dobre stvari prihajajo iz nepričakovanih koncev.

Ocena: 7.0/10