Tamara Drewe

Slovenski naslov: Tamara Drewe
Država: VB
Leto: 2010 
Žanri: Komedija
Dolžina: 111',  Imdb
Režija: Stephen Frears
Scenarij:  Moira Buffini po stripu Posy Simmonds
Igrajo: Gemma Arterton, Luke Evans,  Dominic Cooper, Roger Allam, Tamsin Greig, Jessica Barden

Mirna idilična vasica na angleškem podeželju je idealna izbira za vse, ki želijo pobegniti od stresnega vsakdana, ki ga s seboj prinaša življenje v velemestu. Nicholas Hardiment je uspešen pisatelj, ki je v takšni vasici zgradil hišo in jo ob izdatni pomoči žene Beth  preuredil v penzion. Uspeh njegovih romanov je pravi magnet za pisatelje, ki z najemom sobe v penzionu, želijo prekiniti pisateljsko blokado ali najti novo inspiracijo. Toda Nicholas ima bore malo zaslug za uspešno poslovanje, saj vodenje posla in ostalih reči v zvezi z njihovo malo turistično kmetijo počiva na plečih njegove soproge. Vase zagledani pisatelj pogosto potuje in s pridom izkorišča prednosti svojega poklica za ljubezensko razmerje z veliko mlajšo ljubico. Beth je jasno, da ji mož ni zvest, a nima dovolj moči za soočenje, zato raje prenaša njegovo prozorno igro in upa, da ga bo minilo. Nekega dne v vas pride atraktivna novinarka Tamara Drewe, ki je tam preživela otroštvo. Po materini smrti je družinska hiša ostala prazna, prepuščena zobu časa. V bližini se bo kmalu zgodil koncert popularne glasbene skupine, novinarsko ga pokriva prav Tamara, ki bo preživela nekaj dni v materini hiši in poskušala najti kupca za družinsko posest. Toda Tamara ni več sramežljivo dekle s telesno hibo,  zdaj je pred domačini povsem nova Tamara. Njen zaščitni znak (ogromen nos), je stvar preteklosti, z ostranitvijo odvečnega tkiva je Tamara veliko pridobila na zavesti. Danes je Tamara zelo privlačna ženska, v izzivalnih vročih hlačkah buri domišljijo moške populacije in zbuja zavist pri vaških damah.

Verjamem, da je malo filmskih navdušencev, ki ne vedo kdo je Stephen Frears. Zato bom kar preskočil ustaljeno prakso in zapisal le to, da je njegovo ime bil glavni razlog, ki me je pritegnil k ogledu Tamare Drewe. Frears je glavno vlogo zaupal Gemmi Arterton, ki je od nastopa ob  Danielu Craigu v Kvantumu sočutja zabeležila lepo število filmskih vlog. Znanih naslovov (in žal slabih filmov) ne manjka , meni osebno je še najbolj všeč precej neznani nizkoproračunski  The Disappearance of Alice Creed, o katerem sem že pisal na tem blogu. No pustimo Gemmo ob strani, punca ima še veliko časa za dokazovanje. Atraktivna mladenka je pričakovano rezervirana za lokalnega postavneža (s katerim sta mimogrede, že imela nekaj v preteklosti), jasno je tudi, da se prevarantski mož ne bo spremenil. Če k temu dodamo zdolgočaseno najstnico sredi seksualnega prebujanja, dobrodušnega pisatelja, ki opazi trpljenje zapostavljene, prevarane gospodinje in frustriranega rock zvezdnika, imamo cel kup zgodbic, ki se medsebojno prepletajo in nam ponujajo dovolj materiala za glodanje. Frears ponudi veliko vsebine, ki  me žal ne zadovolji na vsebinski ravni. Čeprav je uvod zastavljen kar obetavno, nobena izmed prepletajočih se zgodb gledalcu ne ponudi pravega zadoščanja. Tamara, kot osrednja osebnost, nekako ne najde svojega mesta v pripovedi. Najprej nakaže naklonjenost stari ljubezni, nato se nepremišljeno vrže v naročje rock zvezdniku in na koncu prepusti »starcu,« ki je nekoč buril njeno seksualno domišljijo. Takšen lik zelo težko sprovocira čustveno angažiranost gledalca. Še najbližje temu je manjša romanca med ameriškim pisateljem in razočarano gospodinjo. Če malo bolje pomislim, je to edini element ki prepriča, vse ostalo je narejeno na pol, brez prave globine in verodostojnosti.

Ocena: