The Rite

Slovenski naslov: Obred
Država: ZDA
Leto: 2010
Žanri: Drama, Grozljivka, Triler
Dolžina: 114',  Imdb
Režija: Mikael Hafstrom
Scenarij: Michael Petroni, Matt Baglio (knjiga)
Igrajo: Colin O'Donoghue, Alice Braga, Anthony Hopkins, Toby Jones, Ciaran Hinds

Največ filmov pogledam sam, toda ob koncih tedna se navadno priključijo še moji domači, ki dostikrat tarnajo nad mojo izbiro filmov, ki se osredotoča na filme, ki največkrat ne sodijo v filmski mainstream. Večinoma so to tujejezični ali neodvisni filmi, le malo je takih, ki jih predvajajo v domačih multipleksih. Tokrat sem ugodil njihovi želji in ker je petek dan, ki ga že tradicionalno posvečamo grozi, je izbira padla na Obred. Film je izpolnjeval vse pogoje (beri: bil je dovolj oglaševan, igral je v domačih kinodvoranah in je imel Anthonyja Hopkinsa), zato je kljub slabim odzivom kritike, predstavljal pravšnjo izbiro.

Michael Kovak je bister mladenič, odrastel v ob očetu pogrebniku, zaznamovan z bližino trupel med odraščanjem. Ko je prišel čas za odločanje o prihodnosti je Michael spoznal, da ne želi prevzeti očetove obrti, a je njegova opredelitev za teologijo vseeno bila tesno povezana z vprašanji življenja in smrti. Svojo bistrost je Michael dokazal med študijem, veljal je za enega najbolj nadarjenih študentov, a so se njegova verska prepričanja proti koncu študija pošteno zamajala, celo do te mere, da je začel dvomiti o svoji duhovniški karieri. Dvome je zaupal svojemu mentorju, ki je v Michaelu videl velik potencial.  Zato ga ta prosi, naj še enkrat premisli in mu ponudi pot v Vatikan, kjer se bo udeležil  seminarja o izganjanju hudiča. Seminar bi moral Michaela prepričati, da se je vendarle odločil prav, ko se je pred leti odločil za poklic duhovnika. Kmalu po prihodu v Vatikan in nekaj predavanjih, ga glavni predavatelj na seminarju napoti na obisk, k Lucasu Trevantu, duhovniku z bogatimi izkušnjami, na področju izganjanja demonov. Že na prvem obisku pri očetu Lukasu, Michael sodeluje pri obredu, v katerem bosta poskušala izgnati demona iz domnevno obsedene nosečnice.

Eksorcizem je že neštetokrat uporabljena, ali po domače povedano, pošteno zjahana tema, ki jo iz leta v leto neusmiljeno izrabljajo številni filmarji in komercialno naravnani studii, ki v podobnih projektih vidijo možnost za dober zaslužek. Navadno imajo prav, saj praviloma gre za filme, ki se dobro odrežejo na kino blagajnah, kajti investitorji se odlično zavedajo, da mlajša populacija ljubi grozljivo in prav mlajše generacije najbolj množično obiskujejo kino dvorane. Mikael Hafstrom je tukaj opravil vlogo najetega delavca, ki bo svoje delo opravil konkretno in zanj prejel pošteno plačilo.  Prav zanimivo je, kako se iz dneva v dan povečuje število režiserjev, ki so pripravljeni delati po še tako banalnem scenariju, le če je v igri dovolj denarja. Tudi, če si s takimi projekti dolgoročno delajo škodo. Nekaj podobnega bi lahko zatrdil tudi za Hopkinsa, toda Sir je že tako velik kaliber in v takšnih letih, da mu takšno skropucalo od filma ne more narediti prevelike škode. Že pošteno mi ge na živce, ko v podobnih filmi v uvodu napišejo: »Posneto po resnično zgodbi,« ter potem to frazo nesramno izrabljajo do nezavesti, četudi je vsa resnica recimo to, da je v tistih krajih zares živel duhovnik, ki se je ukvarjal z eksorcizmom.  A tudi to ni največja težava Obreda. Najprej je treba izpostaviti, da v filmu ni zaslediti prave groze in je vse kar dobimo, nekaj cenenih zvočno vizualnih fines. Tudi o kašnem suspezu, ki bi efektno izkoriščal psihološke vidike grozljivega ne morem govoriti in če k temu dodam brezizraznega  Colina O'Donoghuja v glavni vlogi sklenem, da je Obred film, v katerem ni dobro skoraj nič.  Obred nam ponudi popolnoma praznih 100+ minut, saj sem se po ogledu počutil prav tako -prazno.

Ocena: