Mal día para pescar (Bad Day to Go Fishing)

Slovenski naslov: Ni naslova
Drugi naslovi: Bad Day To Go Fishing
Država: Urugvaj, Španija
Leto: 2009
Žanri: Drama
Dolžina: 110', Imdb
Režija: Alvaro Brechner
Scenarij: Alvaro Brechner, Gary Piquer, Juan Carlos Onetti (zgodba)   
Igrajo: Gary Piquer, Jouku Ahola, Antonella Costa, Cesar Troncoso, Bruno Aldecosea, Roberto Pankow

Jacob van Oppen je nekoč bil veliki rokoborski prvak, a ga je prihod komunizma pregnal iz njegove ljube DDR in ga poslal na drugi konec sveta. Tako kot večina Nemcev po drugi veliki vojni, se je tudi Jacob odločil oditi v Latinsko Ameriko. Pot ga je pripeljala v Urugvaj, kjer je srečal samoklicanega princa Orsinija, ki je nato postal njegov menedžer. Orsini je mož namazan z vsemi žavbami, organizator rokoborskih prireditev, ki Jacobu obljublja povratek na veliko sceno. Obljuba je pred leti obvisela v zraku, Jacob in Orsini sta medtem obiskala številna brezimena mesta in skupaj popila veliko žganja. Sčasoma je zadeva preraslo v rutinsko početje. Prihod v nepomembno, zakotno mesto, organizacija obračuna z vnaprej dogovorjenim izidom, organizacija spremljajočega programa, ter dobro naštudirana ponudba za »naključnega« izzivalca. Vsak, ki v ringu z prvakom zdrži več kot tri minute, si bo priboril tisoč ameriških dolarjev. Vmes rokoborec in njegov menedžer pridno praznita steklenice in uživata zvezdniški status, veseljačijo z domačini in odkrivajo čari lokalnih deklet in žena. Nato je na vrsto prišlo mesto, v katerem se v celo zgodbo zaplete lokalni časopis, ukazovalna črnolaska in njen (mišičnati) bodoči mož.

Južnoameriški filmi se pogosto znajdejo na moji playlisti, toda urugvajski film zelo redko pritegne mojo pozornost. Ob kratkem povzetku zgodbe in dejstvu, da je film prepričal selektorje številnih filmskih festivalov, sem naslovnemu ponudil priložnost in na koncu bil kar zadovoljen. V središču te odbite zgodbe sta postavljena dva nenavadna človeka. Menedžer je prvovrstni izmuzljivec, ki izhod iz manj kočljivih situacij uporablja frazo: Nič ne skrbite! Prosim, vzemite mojo vizitko! Tiste nekoliko bolj zahtevne zagate rešuje z navideznimi telefonskimi pogovori, drago (edino) obleko in najetim živordečim kabrioletom. Njegov varovanec je nekoč polnil časopisne stolpce v domovini, toda danes je bivši prvak nekoliko asocialen moški, ki ga poleg odvisnosti od alkohola pestijo tudi čustvene težave. Ko v to enačbo dodamo ukazovalno črnolasko, nekaj moških brez možganov, sladkobesednega sleparja in veliko cigaretnega dima, imamo že tipično noir vzdušje. In seveda denar, ki ga nima nihče, vsi bi ga pa rad imeli. V osrednjem delu film počasi izgublja sapo in v teh trenutkih, me je zgolj všečna kamera in lepo zajemanje kadrov ohranjalo zainteresiranega. Počasi sem začel izgubljati potrpljenje, saj me nizanje nerodnih situacij v katerih optimizem izmuzljivega menedžerja praviloma počiva na majavih nogah, ni preveč zabavalo. A približevanje osrednjega dogodka in mrzlično iskanje izhoda iz zagate, zgodbo potegnejo proti bolj zanimivem in kakor se izkaže na koncu, nekoliko nepričakovanem razpletu. Zelo se mi je dopadel Gary Piquer v vlogi prevarantskega menedžerja, ob zelo dobri igri je nekaj na njegovi osebnosti, ki se odlično zlije z likom, ki ga Piquer igra. Režiser glavnim likom postopoma dodaja večplastnost, ki pomembno vpliva na gledalčevo vrednotenje glavnih protagonistov in nato odigra pomembno vlogo pri všečnem zaključku, ki nam ponudi svojevrsten feelgood, ki ne deluje ponarejeno, temveč efektno in prepričljivo.

Ocena: