Attack the Block

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: VB
Leto: 2011
Žanri: Akcija, Komedija, ZF
Dolžina: 88' ,  Imdb
Režija: Joe Cornish
Scenarij: Joe Cornish
Igrajo: John Boyega, Jodie Whittaker, Alex Esmail, Nick Frost, Luke Treadaway, Jumayn Hunter, Franz Drameh

Kaj skupnega imajo Zora neumnih mrtvecev (Shaun of the Dead, Edgar Wright, 2004),  Vroča kifeljca (Hot Fuzz, Edgar Wright, 2007)  in celovečerni debi relativno neznanega britanskega radijskega komika Joeja Cornisha? Kar nekaj, toda osredotočil se bom na najbolj očitno. Joe Cornish je bil zombi-statist pri Zori neumnih mrtvecev, nekoliko pomembnejšo vlogo je dobil pri naslednjem Wrightovem umotvoru,  Vroča kifeljca. Skupna točka je tudi Nick Frost, ki je igralsko povezal vse tri filme, Wright pa je pri Attack the Block prevzel pomembno vlogo in sicer tisto producentsko, zato se v številnih odzivih Cornishev debi predstavlja kot nekakšen naravni zaključek trilogije. Podrobnejša analiza bi verjetno razkrila še kakšno povezavo med filmi, odtod tudi takšne asociacije in povezovanja. In če posnameš prvenec, ki ga kritiki postavljajo ob bok omenjenih filmov, potem lahko imaš veliko razlogov za zadovoljstvo. Cornish in Wright sta se očitno odlično ujela, saj sta že oznanila sodelovanje pri novem projektu, stripovski ekranizaciji Ant-Man, Wright bo režiral, Cornish pa bo pomagal pri adaptaciji scenarija.

Mlada medicinska sestra Sam je na poti domov. Nekaj mesecev nazaj se je preselila v nevarno sosesko v južnem delu Londona, ki ji kraljujejo mladostniške tolpe in preprodajalci z mamili. Nekaj sto metrov pred blokom jo pričaka skupina mladoletnih kriminalcev in jo oropa. Dobra kamuflaža za ropanje je ognjemet, ki ravno v tistih trenutkih barva nebo nad Londonom. Toda ognjemet je prav tako odlična krinka za bolj nevsakdanje dogodke, kot je recimo invazija vesoljcev. Ko v neposredni bližini mladih roparjev pristane kapsula, iz katere nekaj trenutkov kasneje prileze čisto pravi vesoljec, se mladinci pogumno podajo v lov in ga v nekaj minutah dohitijo in ubijejo. In dokler prijatelji z zanimanjem opazujejo nenavadno bitje in razmišljajo, koliko zanj lahko iztržijo na E-bayu, se na nebu začnejo pojavljati nove svetleče kapsule, ki začnejo padati po celi soseski. Potniki v novih kapsulah so bistveno nevarnejši nasprotniki, kot tisti prvi vesoljček. Fantje jih kličejo big alien gorilla-wolf motherfuckers in prav takšen opis se mi zdi kar najbolj ustrezen. Zastrašujoče grozljivi stvori so namreč nekakšna mešanica gorile in volka, so zelo hitri, njihovo najnevarnejše orožje so veliki, gosto posejani fluorescentno-svetleči zobje. Mladi prestopniki so odločno postavijo po robu vsiljivcem, saj je glavna tarča krvoločnih stvorov prav blok v katerem živijo. Stvori hitro prebijejo prvo bojno črto in fante prisilijo na umik v stolpnico, po hodnikih i stanovanjih se kmalu vname pravi boj za golo preživetje.

Evo, to je to. Uživaško presenečenje, mali film, ki se nepričakovano prikaže od nikoder in prepriča, prevzame in zadovolji. Sicer, potem malo raziskuješ in ugotoviš, da je film v minusu. Finančni polom na kino blagajnah. Narobe svet. Nemerljivo slabši filmi pobirajo milijone, takšen biserček pa niti ne povrne vloženega. Nič kaj spodbudno, za podobne filme. Sicer Attack the Block še čaka ameriška premiera, producent Edgar Wright film poskuša spraviti v čim več kinodvoran in zna se zgoditi, da po prikazovanju čez lužo vendarle prileze na zeleno vejo. Bomo videli, v Angliji je že izšel DVD plošček, čeprav film šele zdaj starta na zelo pomembnem nemškem trgu. Naj omenim še spodbudno novico za vse domače filmoljube, ki si želijo film ogledati v kinu, saj so film že napovedali pri Koloseju, začeli ga bodo vrteti nekje na začetku oktobra.

Joe Cornish film odpre z tolpo mladostnikov in ropom, ki ga je baje navdihnila osebna izkušnja. Cornish je zgodbo postavil v južni London, od kod tudi sam izvira, v pripravi na snemanje se je nekaj mesecev intenzivno družil s problematično mladino na tem območju in nato vtise odlično prenesel na filmski trak. V naslovne vloge je porinil neizkušene, neafirmirane igralce, tisti z več izkušnjami so se znašli v stranskih vlogah. V film je vključeno veliko značilnega južnolondonskega slenga, ki celi pripovedi da poseben čar, saj gledalec  zelo hitro sprejme zelo zabavno angleščino, najboljši efekt dosežemo, če film gledamo brez podnapisov. Sleng gor ali dol, veliko pomembneje je , kaj govorijo protagonisti in Attack the Block je eden tistih filmov, pri katerem lahko zares uživamo v zelo zabavnih dialogih. Ob dolžini 88 minut ne ostane prav veliko časa za premišljevanje, film je zelo dinamičen, več ali manj je v ospredju akcija,nekaj časa pa vseeno ostane za dvorjenje mladi, v uvodu oropani medicinski sestri, pa tudi za kritiko uvodnega dejanja in sprejemanje krivde (kolektivne in osebne). Podobni filmi skoraj v pravilu na površje iztisnejo kakšno obetano ime. Tukaj velja omeniti vsaj dva debitanta, John Boyega je odlično upodobil Mosesa, vodjo mladostniške tolpe, Alex Esmail je zelo prepričljivo vdahnil življenje Pestu, gobezdavem mladeniču, ki nas razvaja s svojimi pripombami in ugotovitvami. Film je povsem solidno režiran, specialni efekti funkcionirajo, a tukaj vseeno ne gre pričakovati hollywoodskega razkošja. Stvori so relativno enostavni  in ravno dovolj prepričljivi, naracijo spremlja všečna glasbena podlaga. Cornish se izogiba bolj resni metaforam v stilu vesoljci-vladajoče strukture, četudi dogajanje postavi v socialno občutljivo okolje. Tudi zaključek mi ni ravno po godu in če bi Cornish v zgodbo vključil močnejšo socialno noto in nekoliko dodelal končnico, bi verjetno lahko govoril o pravi mali mojstrovini.

Ocena: