Slovenski naslov: Ni naslova
Država: VB
Leto: 2011
Žanri: Triler
Dolžina: 100', Imdb
Režija: David Hare
Scenarij: David Hare
Igrajo: Bill Nighy, Rachel Weisz, Michael Gambon, Tom Hughes, Judy Davis, Ralph Fiennes, Felicity Jones
Če film doživi televizijsko premiero, še preden konča s svojim festivalskim življenjem, potem je jasno, da lastniki pravic ne pričakujejo veliko. Pri Page Eight se je zbrala kar respektabilna igralska zasedba, režiser David Hare pa je predvsem uspešen scenarist, ki se je že dvakrat znašel med nominiranci za scenarističnega oskarja. Prvič, kot ko-scenarist pri odličnem Ure do večnosti (The Hours, Stephen Daldry, 2002), drugič samostojno, ko je adaptiral knjižni bestseller Bernharda Schlinka, Der Vorleser, ki je bila podlaga za filmsko uspešnico Bralec (The Reader, Stephen Daldry, 2008). Tokrat nam Hare v dvojni režisersko-scenaristični vlogi ponudi vohunski triler z elementi drame, ki v precep vzame vedno aktualna vprašanja, kot so britansko-ameriški odnosi in ravnanje z vojaškimi ujetniki, nekaj prostora nameni tudi izraelski vlogi na Bližnjem vzhodu.
Osrednji lik je Johnny Worricker (Bill Nighy), dolgoletni oficir britanske tajne službe MI5, mož z ogromno izkušnjami in izjemno strokovnostjo, ko gre za analizo in ocenjevanje obveščevalnih podatkov. Worricker je z leti prilezel visoko, nekateri menijo, da je prav on najprimernejši kandidat, za prevzem mesta direktorja MI5, ki ga že dolgo vodi njegov najboljši prijatelj Benedict Baron (Michael Gambon). Ko Baron v roke dobi zaupno poročilo od neimenovanega ameriškega informatorja, se odloči, da z vsebino poročila seznani zunanje ministrstvo. Vsebina poročila je lahko zelo neprijetna za premierjev kabinet, ki na vsak način želi preprečiti širjenje neprijetnih informacij. Nekaj dni kasneje šef MI5 umre za posledicami srčnega udara. Čeprav je Baron imel slabo srce, je njegova smrt prišla v izjemno občutljivem trenutku, kar pri Worrickerju zbuja resne pomisleke. Nekako istočasno Worricker spozna prikupno sosedo in politično aktivistko Nancy Pierpan (Rachel Weisz), ki želi raziskati sumljive okoliščine bratove smrti.
Page Eight je vohunski triler, v katerem ne boste našli adrenalinskih pregonov in eksplozij. Gre za film, ki je pravo nasprotje vsega, na kar pomislimo, ko rečemo akcijski tobogan. Hare za graditev suspenza in vzdušja uporablja dialoge, prepričljivo igro številnih odličnih igralcev in zaplet, ki v ožjem kontekstu pod vprašaj postavlja položaj predsednika vlade, v nekoliko širšem smislu pa lahko resno pretrese temelje vsemogočne zveze NATO. Ne bom trdil, da je tema nezanimiva, le (pre)večkrat prežvečena in obdelana, kar gledalca že v osnovi nekoliko dolgočasi. Če k temu dodam že omenjeno vztrajanje na dialogih, ugotavljam, da sem se v prvi tretjini filma več ali manj dolgočasil. Zgodba nato sicer pridobi na zanimivosti, ko se prikrite grožnje začnejo stopnjevati in dobijo človeški obraz (Ralph Fiennes), toda prav v tem odseku filma Hare forsira neprepričljivi romantični del pripovedi. Izkušeni špijon (pre)hitro podleže čarom sosede, sploh v luči kasnejših, življenjsko pomembnih odločitev. Na koncu dobimo romantično vohunsko dramo, v kateri velja izpostaviti igralske prispevke in soliden osrednji del, kar je za dober film vseeno premalo. (2+)
Ocena:
Igralci so odlični, a kaj, ko ni prave vsebine ...
OdgovoriIzbriši