Re-encounter

Slovenski naslov: Ni naslova 
Država: J. Koreja
Leto: 2010
Žanri: Drama
Dolžina: 108' , Imdb
Režija: Min Yong-geun
Scenarij: Min Yong-geun 
Igrajo: Yoo Da-in, Yoo Yeon-seok, Park Hyeok-kwon, Kim Joo-ryeong, Choi Hee-won

Najpomembnejše odločitve v življenju so vedno težavne. In če jih moramo sprejeti, še preden prestopimo prag polnoletnosti, je možnost napačnih odločitev toliko večja. V takšnemu položaju se je pred leti znašla tudi Hye-Hwa. Mlada veterinarska pomočnica, ki je svoje življenje posvetila reševanju potepuških psov in zapuščenih kužkov. Hye-Hwa živi sama, njena edina tesnejša vez z ljudmi je njen ovdoveli šef in njegov predšolski otrok. Fantič bi najraje videl, če bi Hye-Hwa prevzela vlogo njegove mame, zato ji  to z vso otroško iskrenostjo tudi pove. Tudi ona se je močno navezala na nanj, a če ste pomislili, da se bo zgodba nadaljevala v tej predvidljivi smeri, brez skrbi. Med iskanjem nekega psa v zapuščenem, napol porušenem naselju, se od nikoder prikaže Han-Soo, Hye-Hwajina srednješolska ljubezen. Že po njeni burni reakciji lahko sklepamo, da se zaljubljenca v preteklosti nista razšla na najlepši način. S skoki v preteklost nas režiser Yong-geun Min seznani s preteklostjo in nas  počasi pelje proti vzrokom, ki so pripeljali do konca romance. Han-Soo je dekle zapustil tik pred porodom in odšel neznano kam. Zadnje leto in pol je preživel v južnokorejskih oboroženih silah. Po vrnitvi je nekoliko kopal po preteklosti in prišel do odkritja, ki ga je enostavno moral podeliti z bivšo. Njun otrok ni umrl kmalu po porodu, kot je to navedeno v uradnem poročilu. Družine obeh so na skrivaj poskrbele za drugačen scenarij. 

Re-encounter je, tako kot se za predstavnika korejske neodvisne produkcije spodobi, zanimiv odmik od korejskega mainstreama, ki že nekaj časa kaže znamenja pretirane komercializacije. Nič čudnega, snemanje filmov je v Koreji resen biznis, v katerem številni vidijo priložnost za dober zaslužek.  Srčno upam, da takšno stanje južnokorejsko kinematografijo ne bo postopoma spremenilo v bledo hollywoodsko kopijo. A pustimo to in se raje vrnimo k naslovni stvaritvi, ki v omejeni kino distribuciji ni pritegnila širokih množic. Kljub temu se je večina tistih, ki so film videli, odzvala pozitivno in tudi sam se priklanjam tej skupini.  Yong-geun Min je snemal po lastnem scenariju, naslovno vlogo je zaupal Da-in Yoo, talentirani mladi igralki, za katero je to bila prva glavna vloga. Ta se mu je oddolžila z izjemno prepričljivim nastopom, ki je, ob takšnem scenariju, moral biti na visokem nivoju. Hye-Hwa je ženska, ki jo v najstniških letih občutila vso grenkobo izgube otroka in nesrečne ljubezni. Po travmatičnem dogodku se je, sicer vesela punca, zaprla vase in se posvetila reševanju zapuščenih štirinožnih ljubljenčkov. Ko jo po petletni odsotnosti v njeno življenje vrne človek, ki jo je zapustil, ko ji je bilo najtežje, Hye-Hwo znova dohitijo sence preteklosti. Najzanimivejši aspekt filma je prav gotovo vpogled v človeško naravo, njegova občutja in ravnanje v trenutkih, ko je prisiljen sprejeti bolečo resnico in se dokončno sprijazniti z dogodki, ki so neločljivi del njegovega življenja. In prav v teh momentih, ko je Hye-Hwa sama s svojimi čustvi, ko se ponuja kameri, režiser  pokaže izjemen čut za vodenje zgode in same igralke. Skupaj ustvarita izjemno čustven portret ženske, ki želi za vsako ceno pustiti preteklost za seboj, a na koncu vendarle spozna, da preteklost moraš najprej sprejeti, če želiš kreniti naprej. Tako kot je to v navadi v art-produkciji, režiser film zapolni s simboliko in pogosto kaže prizore, v katerih zrcali usodo glavne igralke. Teh prizorov je za moj okus nekoliko preveč, celostni podobi nebi škodila niti nekoliko temeljitejša predstavitev glavnega moškega igralca. Minovo stvaritev bodo znali ceniti predvsem tisti, ki so jim blizu realistične človeške zgodbe, brez enostavnih odgovorov in črno – belih  pogledov na svet. (+3)

Ocena: