Chronicle

Slovenski naslov: Kronika
Država: VB, ZDA
Leto: 2012
Žanri: Drama, ZF, Triler
Dolžina: 84' ,  Imdb
Režija: Josha Trank
Scenarij: Max Landis, Josha Trank
Igrajo: Michael B. Jordan, Dane DeHaan, Alex Russell, Michael Kelly, Ashley Hinshaw, Anna Wood, Joe Vaz, Luke Tyler

Najdeni posnetki kot filmsko izhodišče počasi postajajo obrabljen obrazec. V preteklih letih so se tega kalupa najpogosteje posluževali horor filmi, v ostalih žanrih pa ta trend ni bil tako izrazit. Po zaslugi Cloverfielda (Matt Reeves, 2008), lahko govorimo o rabi enakega koncepta v znanstvenofantastičnem filmu in zdaj imamo še Kroniko, ki se skoraj povsem odmakne od grozljivega found-footage filma. Kronika je študija značajev v ekstremnih, nenavadnih razmerah, družinska drama, zgodba o težavnem odraščanju in zagatah, ki jih ne preženejo niti novoodkrite superherojske sposobnosti glavnih protagonistov. Še preden zgodba začne pridobivati obrise nadnaravno fantastičnega, debitant Josh Trank predstavi glavne protagoniste in navrže nekaj ozadja za Andrewom, vase zaprtim najstnikom, ki poleg težav doma, ne najde pravega recepta za interakcijo z okolico. Mama je že nekaj časa priklenjena na bolniško posteljo in kot kaže, se njen čas počasi izteka. Brezposelni oče se je tudi že vdal v usodo in prejel za flašo, materina dolgotrajna bolezen je družino finančno povsem izčrpala. Za neprilagojenega mladeniča je nova kamera edini način komuniciranja z okoljem, zato jo ima vedno pri roki, vedno pripravljeno za beleženje vsega, kar se okoli njega dogaja. Na ta način v zgodbo vstopi sorodnik Matt, s katerim se Andrew vsakodnevno pelje v šolo. Matt je v resnici edini sovrstnik, s katerim ima normalen odnos. Andrew je v očeh večine sošolcev čudak in njegova na novo odkrita fascinacija s kamero je dodatek, ki ga bo še bolj oddaljil od tistega, kar lahko označimo za normalno, družbenosprejemljivo obnašanje. Matt mu svetuje, naj kamero pusti doma, če bo prišel na veliko šolsko zabavo, toda ta njegovega nasveta ne upošteva in se na zabavi prikaže s kamero v roki. Pol ure kasneje, z modrico okoli očesa spozna, da bi moral upoštevati nasvet. Verjetno bi odšel domov, če do njega nebi stopil Mattov prijatelj Steve in ga odvlekel v bližino nenavadnega kraterja v tleh. Mladeniči sledjo čudnim zvokom in v podzemnem tunelu odkrijejo nenavadno tvorbo, ki je po vsej verjetnosti prispela iz vesolja. Čeprav sprva kaže, da srečanje z izvenzemeljskim objektom ne bo bistveno vplivalo na njihova življenja, se fantje šele v dneh ki sledijo, začnejo zavedati vseh razsežnosti njihovega odkritja.

Na srečo sta se vseh možnosti, ki jih ponuja ta nenavadne mešanice superherojskega, znanstvenofantastičnega in found-footage materiala zavedala tudi Josh Trank in scenarist Max Landis. Če s telekinezo lahko premikaš predmete, zakaj potem nebi Andrew svojo kamero premikal kar z mislimi? S to zanimivo idejo so se ustvarjalci znebili karakteristične prvoosebne tresoče kamere, zrnatih posnetkov in Kroniki dodala nov, bolj sofisticiran videz. Tisti, ki nekoliko bolje poznajo tehnične aspekte takšnega dela s kamero pozdravljajo idejo in obenem izpostavljajo neskladje med kakovostjo posnetkov in »uporabljeno« kamero. Film je posnet s profesionalno opremo in Andrewova kamera je v resnici le del zgodbe, a te ugotovitve za veliko večino nimajo kakšnega posebnega pomena. Na drugi strani je takšna ideja ustvarjalcem omogočila uporabo zanimivih snemalnih kotov, nenavadnih premikov kamere in obenem gledalcu zelo prepričljivo približala prvoosebno doživljanje glavnega protagonista. Trank in Landis pripoved kljub nadnaravnim elementom ves čas ohranjata v tesnem stiku z realnostjo in ne pozabljata na človeško komponento svojih likov. Vse prednosti inovativnega pristopa bi zlahka zbledele, če bi se ustvarjalci odločili za brezmožganski spektakel, v katerem akcija postane pomembnejša od vsebine. Kronika secira obnašanje posameznika postavljenega v superiorno, skorajda božansko vlogo in učinkovito analizira vpliv posameznih značajev na kasnejšo transformacijo, ki jo s seboj prinaša pozicija moči. Andrew s seboj nosi temno klico, ki jo že veliko prej generira njegovo nezdravo okolje. In ta zametek teme v njem nato iz dneva v dan postaja temačnejši, novoodkrite supermoči pa služijo, kot svojevrsten pospeševalec rasti.

Vprašanje, ki ga film izkristalizira se torej glasi: Če bi imeli nadnaravne moči, kako bi jih uporabili? Bi postali dobrotnik, ali zlobnež z neuravnovešenim moralnim kompasom? Relativno neizkušeni Dane DeHaan je v centralni vlogi ustvaril prepričljivo igralsko kreacijo in tako pritegnil pozornost tistih, ki iščejo nove, sveže obraze. Prepričan sem, da ga bomo v prihodnosti še pogosteje gledali na naših zaslonih. Najpomembnejša stranska igralca, Alex Russell in Michael B. Jordan, roko na srce, niti nista dobila prave priložnosti za dokazovanje in prav to postavko vidim, kot pomembno pomanjkljivost. Njuna lika sta premalo razvita, brez prave karakterizacije in potemtakem nepomembna. Zdi se, da sta Trank in Landis v želji po spektakularnem zaključku nekoliko zašla s pravega kurza in pozabila, da bi Andrew svoje (finančne) težave lahko rešil na veliko elegantnejši način. A potem nebi imeli eksplozij, streljanja, zmečkane pločevine … In potem bi izkupiček na kino blagajnah bil bistveno skromnejši. Kljub pomanjkljivostim, Trank s svojim debijem prinaša vedno dobrodošlo svežino, ki v končnem seštevku deluje kot povsem spodobna celota. Čeprav se zgodba skoraj v celoti odvija v Seattlu, je večina filma posneta v Južni Afriki, nekaj materiala so posneli v Kanadi. Kronika je zgodba o uspehu, kajti stal je skromnih 12 milijonov $ in po trenutno dostopnih podatkih, mu je že uspelo zaslužiti desetkratnik te vsote. (+3)  

Ocena: