Columbus Circle

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA
Leto: 2012
Žanri: Krimi, Drama, Misterij
Dolžina: 82' ,  Imdb
Režija: George Gallo
Scenarij: George Gallo, Kevin Pollak
Igrajo: Selma Blair, Amy Smart, Jason Lee, Giovanni Ribisi, Kevin Pollak, Beau Bridges 

Scenarist in režiser George Gallo, je leta 1988 podpisal scenarij za uspešnico Polnočni skok (Midnight Run, Martin Brest), z Robertom de Nirom in Charlesom Grodinom. To je bila njegova vstopna točka v filmsko industrijo in tri leta kasneje je Gallo tudi prvič režiral. Njegov prvenec, 29th Street, je prejel večinoma pozitivne kritike, nekateri ste mogoče ujeli njegovo hit komedijo Ujeti v Paradižu (Trapped in Paradise, 1994), ki je postala stalnica na številnih tv programih, v prazničnem obdobju. Sicer je moje zadnje druženje z Gallom, bila razmeroma zabavna krimi komedija Posredniki (Middle Men, 2009). Torej, Gallo ni nikoli zares posegel po zvezdah, a je v svoji karieri posnel nekaj zanimivih filmov in tudi naslovna stvaritev je z zanimivo igralsko zasedbo in misterij-triler premiso obljubljala solidno zabavo. Eden od poglavitnih magnetov je bila Selma Blair, ki sem jo že malo pogrešal, v  kakšni zanimivi vlogi. Gallo jo postavi v čevlje bogate dedinje Abigail Clayton, ki že celo večnost ni zapustila svojega luksuznega apartmaja, v ekskluzivni četrti Columbus Circle. Njena edina vez z zunanjim svetom sta (poleg modernih tehnologij), portir Klandermann (Pollak) in dr. Fontaine (Bridges), dolgoletni družinski prijatelj in Abigailin zaupnik, ki skrbi za njeno premoženje. Nato v nepojasnjenih okoliščinah umre starejša gospa v sosednjem stanovanju. Detektiv, ki preiskuje primer, ni povsem prepričan, da je smrt  posledica nesrečnega naključja, zato se odloči, da bo nekoliko podrobneje preiskal okoliščine smrti in raziskal vsa dejstva. Njegova preiskava vključuje pogovor s sosedi pokojne in na njegovem seznamu je tudi Abigail. Že nekaj tednov po smrti, se v sosednje stanovanje vseli mlad par. Abigail upa, da novi sosedje ne bodo ogrozili njenega miru in anonimnosti, a se zelo hitro izkaže, da je njena zaskrbljenost bila povsem upravičena. Namreč, nekaj dni kasneje jo zmoti glasen prepir, ki preraste v fizični napad pijanega moža na njegovo boljšo polovico. Ta pretepena obleži na hodniku in Abigail se odloči, da ji bo pomagala. Tudi sama je nekoč bila žrtev, njeno odraščanje je močno zaznamovala očetova nasilna narava in prav v teh dogodkih iz preteklosti tičijo razlogi, za Abigailino samotarsko življenje. 

Že prej sem vedel, da Gallo ni ravno scenaristični genij. Ob tej priložnosti mu je pomagal Kevin Pollak (tisti najmanj opazni član Singerjevih Osumljenih pet) in čeprav ne poznam obsega Pollakovega prispevka, vseeno po videnem ugotavljam, da je tudi  zanj mogoče bolje, če opusti snovanje filmskih zapletov in zgodb. Columbus Circle je še eden projekt  v nizu, ki se mu ni uspelo prebiti na velika platna in največkrat je razlog za takšno potezo pomanjkanje kvalitete. Včasih se tisti ki odločajo vštejejo in spustijo rampo kakšnemu spodobnemu izdelku, toda oznaka STV (straight-to-video), je najpogosteje podeljena povsem upravičeno. Pred ogledom sem upal, da je to ena izmed izjem, pri kateri so distributerji storili napako, a na žalost so v tem primeru  imeli povsem prav. Edina kakovost, ki jo premore naslovno skrpucalo so uveljavljeni igralci, oziroma naše podzavestna naklonjenost, ki je rezultat minulega dela le-teh. Vse ostalo resno izziva našo potrpežljivost in nas sorazmerno s preteklim časom vedno močneje izziva, naj pritisnemo tipko stop in svoj prosti čas porabimo kako drugače. A kaj, ko si ne morem pomagati in tudi v najbolj očitnem primeru slabega filma upam, da se zadeve v nadaljevanju lahko izboljšajo. In potem, ko sem že 15-20 minut pred koncem jezno ugotavljam, da sem znova stran vrgel uro in pol življenja. In potem spet zadevo pogledam do konca, kajti če sem trpel sedemdeset minut, potem lahko zdržim tudi sklepnih dvajset. In prav je, da sem trpel. Kajti, če bi bil pameten, bi zadevo že prej ugasnil. Ali bi prebral nekaj poraznih kritik in jim verjel. Če filme, ki nimajo zadostne kakovosti za prikazovanje na velikih platnih označujejo s STV, mogoče bi bilo smiselno za filme, ki nastanejo po obupno slabih scenarijih, ustvariti novo značko. STG (straight-to-garbage) recimo, s katero bi označevali filmske scenarije, ki bi morali končati v smeteh. 

Ocena: